12. marca 1994 je prav tako v blejski Festivalni dvorani nastala Liberalna demokracija Slovenije. Takrat so se na prvem kongresu v enotno stranko združile Liberalno-demokratska stranka, Demokratska stranka - Demokrati, Socialistična stranka Slovenije in Zeleni - ekološko socialna stranka.
Odločitev o združitvi štirih strank v novo stranko, Liberalno demokracijo Slovenije, je bila plod spoznanj, da gre za sorodne ideje, za katere je smiselno, da se povežejo v skupen politični projekt, ki se je izkazal za zelo uspešnega. S temi besedami je danes okrog 500 povabljencev na slovesnosti ob deseti obletnici ustanovitve LDS na Bledu nagovoril predsednik stranke in vlade Anton Rop. Kot slavnostni govornik je spomnil na dobre rezultate, ki jih je Slovenija dosegla pod vodstvom liberalne demokracije in izrazil trdno prepričanje, da bo stranka tudi iz tega volilnega leta prišla kot zmagovalka. LDS namreč razpolaga z najmočnejšim kadrovskim potencialom, pogoj za vzravnavno držo stranke pa sta po Ropovih besedah predvsem red in poštenje v lastnih vrstah.
Predsednik LDS je v svojem govoru poudaril, da ni razloga za malodušje in se vprašal, kaj še lahko stranka naredi za državo. Na vprašanje, ali ima LDS pripravljen kakšen krizni scenarij, če bi podpora stranki še naprej padala, pa je premier Rop dejal: "Tisto, kar lahko mi storimo, je, da še intenziviramo naše delo, kolikor je pač mogoče. Najprej je potrebno zagotoviti vse, da sprejmemo zakonodajo na področju EU in da učinkovito vstopimo vanjo. Seveda pa se bo stranka morala bolj aktivirati. Očitno je, da je opozicija šla v predvolilno ofenzivo, da nastopa s številnimi zavajanji, na kar je potrebno odreagirati. Potrebno se bo tudi boriti za medijski prostor. "Ne želimo zmagati za vsako ceno. Ne nameravamo vse storiti, da bi zmagali. Kar se tiče človekovih pravic in funkcioniranja pravne države, so to za nas pomembne stvari, in tu ne mislimo kršiti tistih načel, ki smo si jih postavili," poudarja Rop.
Ob robu slovesnosti, ki se je je udeležilo okoli 500 pomembnežev, je beseda tekla tudi o močnem padcu javnomnenjske podpore LDS, ki jo je dohitela največja opozicijska stranka SDS. Izvršni direktor LDS Bogdan Biščak ocenjuje, da bo stranka kljub negativnim trendom tudi po junijskih volitvah v Evropski parlament in jesenskih državnozborskih volitvah ostala najmočnejša stranka v slovenskem političnem prostoru. Biščak tudi ocenjuje, da stranka v minulih mesecih ni vodila napačne politike, in zanikal, da bi v stranki obstajalo nezadovoljstvo z Antonom Ropom kot predsednikom LDS.
Biščak zadnje javnomnenjske raziskave ocenjuje kot "zaskrbljujoč padec", ki pa ni zaskrbljujoč zaradi samega rezultata. Takšna nihanja podpore so zabeležili tudi v preteklosti, a se na volilnem rezultatu niso poznala. Izvršnega direktorja LDS bolj skrbijo razlogi, zaradi katerih je prišlo do tega trenda. Način razpravljanja o izbrisanih in o gradnji džamije izrazito škodita Sloveniji. V mednarodnem okolju se po besedah Biščaka čudijo, da Slovenija ne more najti rešitev, ki bi spoštovala človekove pravice.
Kratka zgodovina LDS
Janez Drnovšek je predsednik največje od štirih strank, Liberalno-demokratske stranke, postal 21. marca 1992 na kongresu v Ljubljani, po razpadu Demosove vlade pa je 22. aprila 1992 (imenovanje vlade je bilo 14. maja) prevzel tudi premierski položaj do volitev konec istega leta in ga s polletno prekinitvijo v letu 2000 obdržal do decembra 2002, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Predsednik vlade je po Drnovšku postal Anton Rop, ki je na kongresu februarja 2003 v Celju postal tudi predsednik LDS.
Za predhodnico LDS šteje nekdanja organizacija ZSMS [Zveza socialistične mladine Slovenije, op.p.], ki se je pod vodstvom Jožefa Školča po 13. kongresu v Portorožu jeseni 1989 preimenovala v ZSMS - Liberalno stranko, 12. januarja 1990 je bila vpisana v register političnih strank občine Ljubljana-Center, novembra istega leta pa se je na kongresu v Zagorju ob Savi preimenovala v Liberalno-demokratsko stranko.
Na drugem kongresu LDS leta 1998 v Mariboru je bil za predsednika znova potrjen Drnovšek, podpredsednika pa sta postala Anton Rop in Igor Bavčar, ki je decembra 2001 napovedal odhod iz aktivne politike in prevzem funkcije predsednika uprave Istrabenza. Tretji, programski kongres, tik pred volitvami leta 2000, je stranka dočakala v opoziciji. Šestmesečni predah v času vladavine Andreja Bajuka je LDS izkoristila za nov programski zalet: na kongresu v ljubljanskem Cankarjevem domu je sprejela nove programske iniciative, strnjene v Desetih korakih naprej. To se ji je obrestovalo, saj stranke v Bajukovi vladi niso uspele prepričati večine volivcev, LDS pa je na parlamentarnih volitvah zmagala z najboljšim rezultatom v svoji zgodovini (36,26 odstotka oziroma 34 poslanskih mandatov).
Januarja 2002 je bil Drnovšek na rednem kongresu v Portorožu ponovno izvoljen za predsednika LDS. Za generalnega sekretarja je bil presenetljivo izvoljen dotedanji sekretar izvršnega odbora LDS Peter Jamnikar, ki je premagal Drnovškovega in favorita vodstva stranke Bogdana Biščaka. Vrnitev Gregorja Golobiča v politiko - junija 2001 je odstopil kot dolgoletni generalni sekretar LDS - se je zgodila z njegovo izvolitvijo za predsednika sveta LDS, sekretarska funkcija je tako postala bolj organizacijsko-tehnična, Biščak pa je bil sredi junija 2002 imenovan za izvršnega direktorja LDS. Podpredsedniški mesti v stranki sta na kongresu pripadli Antonu Ropu in vodji poslanske skupine Tonetu Anderliču.
Anderlič je podpredsedniško mesto zadržal tudi po kongresu v Celju februarja 2003, ko je krmilo največje vladne stranke od Drnovška prevzel Rop, podpredsednika pa sta postala še šolski minister Slavko Gaber in poslanka Majda Širca. Politiko je kasneje znova (delno) zapustil Gregor Golobič, ki je avgusta 2003 na stranki dvignil delovno knjižico in jo prenesel v podjetje Ultra iz Zagorja, tako da je v LDS ostal le še na nepoklicni funkciji predsednika sveta stranke.
