Rodila se je Slovenija

Skupščina Republike Slovenije je 23. decembra 1991 sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, obeležujemo pa ga od leta 1997. Danes mineva tudi 16 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volivcev izreklo za samostojnost.

Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu in 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Za sprejetje ustave so poslanci od izvedbe plebiscita potrebovali še točno leto dni. Sprejetje se je sprva zavleklo zaradi priprav na osamosvojitev, nato zaradi agresije na Slovenijo, pozneje pa so k temu prispevala še ideološka razhajanja strank.

Ob 15-letnici slovenske ustave je predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj povedal, da je ureditev človekovih pravic v ustavi, ureditev načina njihovega uresničevanja in pogojev njihovega omejevanja dobra in je ni treba spreminjati. Tisto, kar bi lahko na ustavnosodni ravni prispevalo k višji ravni varstva človekovih pravic, bi bile lahko le nekoliko spremenjene pristojnosti ustavnega sodišča.

Po Čebuljevem mnenju bi se lahko obseg nekaterih pristojnosti ustavnega sodišča s spremembo zakona o ustavnem sodišču nekoliko zožil, npr. tako, da bi z zakonom izključili ustavno pritožbo v tistih zadevah, ki z vidika varstva človekovih pravic niso tako pomembne, da bi se moralo z njimi ukvarjati ustavno sodišče. "Sem pa pristaš tega, da se ustava čim manj spreminja," je dejal Čebulj. Ustava je bila doslej spremenjena s sedmimi ustavnimi zakoni.

Letos mineva 15 let od sprejema slovenske ustave, ki je Slovenijo opredelila kot demokratično, pravno in socialno državo in uveljavila visoke standarde varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po besedah nekdanje predsednice in sodnice ustavnega sodišča Dragice Wedam Lukič pa je ustava opredelila tudi položaj in pristojnosti ustavnega sodišča kot najvišjega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Cilj vsake demokratične ureditve, v kateri vlada moč zakona in ne zakon moči, je vzpostaviti ustrezno ravnovesje med različnimi interesi in ustavno varovanimi dobrinami. Pri tem ima pomembno vlogo ustavno sodišče, ki mora pogosto odgovoriti na vprašanje, kako daleč seže delovanje ene veje oblasti, ne da bi s tem nedopustno posegla v pristojnosti druge, je na četrtkovi slovesnosti pred 10. dnevom ustavnosti povedala Dragica Wedam Lukič.