Na Brezjah, največjem slovenskem romarskem svetišču, je somaševanje ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Po njegovih besedah naj bi bila problematična predvsem tri področja. Najprej je izpostavil družino in upad rojstev, ne samo v Sloveniji ampak po vsej Evropi, k čemer naj bi po njegovem pripomogla predvsem izkrivljena javna podoba spolnosti. Šolstvo je ideološko usmerjeno in naperjeno proti veri: "Ker je šola stvaritev ožje skupine levih ideologov in nas nasilno ločuje od naših kulturnih in duhovnih korenin, ker bo naredila iz nas narod brezgotovinskega spomina, narod kulturnih izkoreninjencev, ker ogroža našo istovetnost in nam vsiljuje nekaj tujega, ker je nespremenljiva in nerazumljiva anomalija v evropskem prostoru, ker je, če bo obstala, najbolj jasen dokaz poniglavosti in hlapčevstva slovenskih kristjanov, ki nič ne naredijo da bi jo spremenili." Medije pa je označil kot enosmerni, nespoštljivi do njega, širili pa naj bi tudi proti versko propagando.
Rode je govoril tudi o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, v kateri bomo Slovenci po njegovem spoznali in sprejeli drugačno videnje zgodovine, drugačna pravila politične igre in drugačna načela informiranja ter tudi drugačno podobo Cerkve. Evropa naj bi bila za nas torej nekakšna vrnitev domov.
Praznovanja so se vrstila po vsej Sloveniji
V cerkvi na Ptujski gori je mašo vodil mariborski škof Franc Kramberger, ki je poudaril predvsem dve stvari. Premalo spoštovanja do žensk in mater in eksistenčno praznino človeka, ki vodi v obup. Ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran je somaševanje vodil v župnijski cerkvi Marijinega obiskanja v Olimju, mariborski pomožni škof Anton Stres v župnijski cerkvi Marijine vnebovzete v Gradu, koprski pomožni škof Jurij Bizjak pa ob 490-letnici Marijinega prikazanja v Strunjanu v župnijski cerkvi Matere božje.
Osrednji verski dogodek med praznovanjem Marijinega vnebovzetja je bila na Primorskem dopoldanska maša v baziliki na Sveti gori nad Novo Gorico. Daroval jo je koprski škof Metod Pirih, ki je spregovoril o vsebini Marijinega praznika in dejal, "da je to praznik, ko usmerimo svoj korak navzgor v višave, da bi razširili obzorja našega vsakdana in imeli prostran pogled na vse dogajanje okrog nas in zgodovino našega naroda".
Tradicionalna slovesnost vsako leto na Sveto goro privabi na tisoče obiskovalcev. Zvečer bo Pirih vodil mašo še v koprski stolnici, ki je posvečena skrivnosti Marijinega vnebovzetja.
Marijino vnebovzetje se v Rimskokatoliški cerkvi praznuje kot praznik upanja, saj verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. Obenem praznik vernike opominja, da sta v življenju pomembna tako duhovna kot materialna komponenta ter da se večno kot zemeljsko prepletata.
