Razlog za takšno nasprotovanje slovenske javnosti je po mnenju nadškofa Rodeta predvsem zgodovinski spomin, v katerega so se muslimani vpisali s svojimi osvajalskimi pohodi in ropanjem po slovenskih mestih in vaseh.
Na vprašanje, ali je res dejal, da gradnja džamije v Sloveniji ni zaželena, je nadškof odgovoril nikalno. Pojasnil je, da je v zvezi s tem izjavil le, da za njeno gradnjo ni odgovoren on, temveč politiki, in da džamija za muslimane ni isto kot je cerkev za kristjane, temveč gre za versko, socialno, kulturno, pa tudi politično središče.
Muslimani imajo po Rodetovem mnenju versko svobodo
Glede "napada" evropske oz. mednarodne javnosti zaradi problemov z džamijo pa Rode meni, da se ga ni bati, ker imajo muslimani v Sloveniji deset krajev za bogoslužje in tako imajo versko svobodo. Strinja pa se, da usoda džamije ni rešena in je nejasna. Sicer pa bi morala biti evropska javnost nekoliko bolj občutljiva, predvsem zaradi dogajanj v islamskih državah, kjer je zelo težko zgraditi krščansko cerkev, je na koncu opozoril nadškof Rode.
