Direktor portala Mojedelo.com Zoran Savin je včeraj na Kariernem sejmu poudaril, da v prihodnosti ne bomo imeli ljudi, ki bodo znali opravljati dela, za katera bodo objavljeni razpisi.
Če pogledamo na primer trenutno dogajanje na območnem zavodu za zaposlovanje. Tam je prijavljenih 7000 gimnazijskih maturantov. Gre za splošno izobrazbo, s katero skoraj da ni mogoče dobiti (dobre) zaposlitve. Direktor območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Jurij Snoj je zato poudaril, da ga veseli, da se vse več mladih odloča za srednje tehniške šole.
Pri načrtovanju kariere, s katerim bi morali začeti že zelo zgodaj v mladosti, je treba upoštevati tudi razvoj tehnologije in naše civilizacije. Za nekatere se to morda zdi pretirano, a poglejmo na primer, kako poteka delo v modernem skladišču, kjer so ljudje prava redkost.
Kako torej ravnati? "Verjamemo, da bo prihodnost tudi robotizirana in določeni poklici bodo sčasoma izzveneli, a hkrati se bodo ustvarjali novi. Ta trenutek je videti, da bo umetna inteligenca prevzela predvsem dela, ki so rutinske narave. Zato je pametno, da imamo te usmeritve v glavi, ko si gradimo karierno prihodnost," pojasnjuje Savin. Poudaril je, naj se poslušamo in se odzivamo na potrebe trga dela in da smo vedno pripravljeni na prekvalifikacijo. "To velja tako za vsakega posameznika, kakor tudi za celoten sistem, ki posameznike pripravlja na vstop na trg dela. Podjetja v tem trenutku še vedno potrebujejo kader, ki ga ne morejo nadomestiti stroji," pravi in dodaja, da so po preživeti krizi znova opazili porast povpraševanja prav po tehničnih profilih delavcev - najbolj strojne tehnike, strojne inženirje, CNC operaterje, tehnike, tehnologe, elektrotehnike ... "Vendar je prihodnost pred vrati in najbolje, kar lahko naredimo za svojo, je da smo odprti za spremembe," zaključi. Zgodovina nas uči, da se je nesmiselno upirati razvoju. Ludisti so uničevali strojne statve, ki so jim odžirale delo in tudi njihovo znanje več ni bilo pomembno, saj so s stroji lahko upravljali delavci z manj znanja in veščin, plače slednjih pa so bile tudi občutno nižje. Razvoja se ni dalo ustaviti, kar je tudi prav, a z napredkom je bilo treba prilagajati tudi delovna mesta. V preteklosti so se delavci prilagodili spremembam (naučili so se uporabe stroja, prilagodili delu za tekočim trakom in podobno) ali popolnoma prekvalificirali v stroki. Kaj pa bo sedaj, ko so robotske tehnologije že tako napredne, da lahko tudi že same razmišljajo? Zgodovina nas uči, da ludistični pristop ne bo preprečil novosti, zato misel, da bi se nad robotsko tehnologijo spravili s kladivom, ni konstruktivna. Strokovnjaki se strinjajo: treba je slediti razvoju in razmisliti, na katero pot usmeriti svojo kariero. Razmišljati le o tem, katera delovna mesta z razvojem robotske tehnologije izginjajo, je neproduktivno. Osredotočimo se raje na misel, katera se odpirajo. Delo kot tako se tudi spreminja. Roboti prevzemajo dela, ki od ljudi zahtevajo ponavljajoče se in monotono gibanje, ki vodi v poklicne bolezni. Prav tako so roboti dobrodošli pri opravljanju nevarnih del: rokovanje z nevarnimi snovmi, delo na nevarnih delovnih mestih in podobno. In ne le to: poglejmo na primer, kakšne uspehe vrstimo v medicini, saj izvajamo operacije, ki brez sodelovanja med človekom in robotom ne bi bile možne oz. ne bi dosegli tako dobrih rezultatov. Matjaž Mihelj iz Laboratorija za robotiko (Robolab) je v preteklosti že večkrat opozoril, da je strah pred izgubo delovnih mest zaradi razvoja robotike neupravičen. Zaradi robotizacije se namreč pojavijo tudi nova delovna mesta, ki jih pred tem niti nismo pričakovali. Če na primer pokukate v dejavnosti nekaterih dijakov in študentov, boste videli, da se od idej in akcij naših mladih ljudi kar iskri. In prav te ideje in iskre vodijo k temu, da se bo pojavila potreba po novih delovnih mestih. Ali jim bomo prisluhnili doma ali pa jih bodo "ukradli" tujci, pa je že druga zgodba. Mihelj namreč pravi, da "namen robotov ni v nadomeščanju ljudi, ampak v sodelovanju z njimi v fizični, socialni in kognitivni interakcij".
Z robotiko ni nikoli dolgčas: njen razvoj je bliskovit, vsak dan se najdejo neke nove rešitve, ki ponujajo izboljšave na različnih področjih. Lanski podatki kažejo, da v slovenski industriji na 10.000 zaposlenih dela 90 robotov, številka pa se vsako leto povečuje.
Kako pomembna je Slovenija na zemljevidu robotike, je bilo jasno tudi letošnjega marca, ko je potekal Evropski forum robotike. Srečali so se strokovnjaki s tega področja in gospodarstveniki. Kapitala in idej je veliko, kako pa to tudi zadržati v naši državi, je pa že drug projekt.
Marko Munih, predstojnik Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je med gostovanjem foruma poudaril, naj se mladi ne usmerijo le na eno področje, saj potrebujemo celo paleto različno izobraženih ljudi. ''Potrebujemo elektroinženirje, računalničarje, tudi druge discipline. Ni specifik, tudi če študirate matematiko, je zelo dobro, potrebujemo geologe, kemike, da stvari apliciramo na tem področju,'' je dejal naši novinarki, ki je spremljala dogajanje na forumu, in poudaril, da se stvari na tem področju močno prekrivajo.
O kako pomembnem sektorju teče beseda je razvidno tudi iz tega, da raziskave finančno podpira tudi Evropska komisija, pri tem pa z enako vsoto sodeluje tudi industrija. Zato drugič, ko boste želeli ošteti otroka, da se ukvarja z neumnostmi, saj preučuje delovanje robotov in prebira knjige o umetni intelegenci, razmislite, ali ravnate prav.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.