Golob je v oddaji, v kateri so prikazali posnetke uničenja v Sloveniji, uvodoma opisal razsežnosti ujme. Med drugim je dejal, da je poplavljenih več deset tisoč domov, odneslo je več sto mostov, uničene so številne ceste. "Večino domov smo dosegli s pomočjo, vendar ne še vseh. Ekipe na terenu se borijo, da dosežejo vse ljudi, vzpostavili pa smo helikopterski most za dostavo hrane in električnih generatorjev," je dejal.
Potrdil je, da je Slovenija dan po poplavah sprožila mehanizem EU za civilno zaščito za težko opremo, zvezo Nato pa zaprosila za pomoč v helikopterjih. "Hvaležni smo zaveznikom in prijateljem in to kaže, za kaj gre pri EU in zvezi Nato – solidarnost in enotnost," je poudaril. Dodal je, da pomoč včasih pride iz "najbolj nenavadnih krajev", in omenil, da je helikopter v Slovenijo napotila tudi Ukrajina.
Voditeljica oddaje je vprašala, ali bi katastrofo lahko preprečili. Ob tem je spomnila na najnovejše poročilo ZN-a o podnebnih ukrepih, ki pravi, da se Slovenija v energetskem sektorju ne odziva na podnebno krizo z zadostno nujnostjo.
Golob je to zavrnil in dejal, da toplogredni plini prihajajo iz energetskega, transportnega in kmetijskega sektorja, Slovenija pa bo v sedmih letih zaprla termoelektrarne in nato v energetskem sektorju prestopila v obdobje ničelne stopnje neto izpustov. "Ne bi se strinjal s tem, da ne delamo dovolj hitro," je dejal.
Poudaril je, da katastrofalnih pojavov, kakršne so bile poplave v Sloveniji, ni mogoče preprečiti na lokalni ravni, ampak je to mogoče storiti le na globalni. Dodal je, da bo pri tem vsak igral svojo vlogo.
Voditeljica ga je prosila še za komentar poteka ukrajinske protiofenzive, pri čemer je Golob poudaril, da ni vojaški strokovnjak, da pa meni, da Ukrajinci dajejo vse od sebe. "Včasih bi lahko bilo bolje, če bi hitreje dobili pomoč od zahodnih zaveznikov. Ampak zdaj je, kar je, in v tem trenutku lahko le počakamo, kako se bo to izteklo," je dejal.
