Robert Golob: Strah je bil tisti, ki je pretehtal

Za v Šempetru pri Novi Gorici rojenega Roberta Goloba se je ljubezen do vode začela v Soči, v kajakaškem klubu Soških elektrarn, pripoveduje prijatelj iz kajakaških časov, svetovni prvak v kanuju dvosedu Andrej Grobiša. "Ne glede na to da je bil sin predsednika kluba Valentina, ki je bil direktor soških elektrarn, Robert Golob ni imel nobenih privilegijev. Moral se je podrediti eni taki skupinski dinamiki, ki je vladala tam, vsem nenapisanim pravilom, kajakaškemu kodeksu." To so bili – pripoveduje Grobiša – nenazadnje drugi, drugačni časi. "To so bili rajski časi za vse nas, ki smo tukaj preživljali svojo mladost, ves dan smo bili svobodni, da smo delali, kar smo hoteli, ušpičili kakšno neumnost." In pri tem je sodeloval tudi Robert Golob. "Nikjer ni zaostajal. Ko smo hodili po svetu in naleteli na kakšno zabavo, je bil prvi, ki se je vklopil."

Da razmišlja drugače od večine, je kazal že v otroških in najstniških letih. V šolo je šel leto prej, četrti razred osnovne šole je preskočil. Da je mlajši, ni bilo nikoli opaziti, se spominja njegova gimnazijska sošolka, danes predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU dr. Petra Svoljšak. "Lahko rečem celo, da je bil zrelejši od svojih sošolcev. Seveda smo se tej njegovi hitrosti ves čas čudili, zlasti v govoru. Njegov govor nekako ni mogel slediti njegovim mislim."

Prvi del Golobove profesionalne poti je bil akademski. Po doktoratu na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko – doktoriral je pri le 27 letih – je kot Fulbrightov štipendist odpotoval na podoktorski študij v Združene države Amerike. Po vrnitvi se je zaposlil kot docent na matični fakulteti, kjer je ustanovil Laboratorij za energetske strategije. Tam ga je spoznal tudi Dejan Paravan, danes član uprave Gen-I. "On je bil moj mentor na doktoratu. Mislim, da sva se v treh minutah vse zmenila. Prišel je, mi rekel, naj povem kaj o sebi. Začel sem govoriti o mojih ocenah. Rekel je, da ga to ne zanima. Potem sem začel govoriti o drugih stvareh. Rekel je, tako bomo delali, te stvari imam rad. Sem rekel ja, mi je všeč in sva se zmenila."

Kot perspektivni energetski strokovnjak je Robert Golob z eno nogo že tedaj stopil tudi na politični parket. V zlatih časih LDS-a in vlad Janeza Drnovška je bil državni sekretar. Najprej na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga je vodila Tea Petrin, nato še pri Janezu Kopaču, tedaj ministru za okolje, prostor in energijo. "Bil je izjemno inovativen in strokoven sodelavec," se danes spominja Janez Kopač. "Že takrat je dajal nekoliko preveč napredne izjave, zato so mu nekateri politiki nasprotovali in sem ga moral na vladi predlagati s preglasovanjem. Pri tem me je dr. Drnovšek podprl in tako je postal državni sekretar."

Ker si je – tako Kopač – zaželel novih izzivov, je leta 2002 odstopil in tako akademsko znanje ter politične izkušnje prenesel v gospodarstvo. Ustanovil je svoje tedaj garažno podjetje Strela-G. Ko je z milijonskim vložkom v njegovo lastništvo vstopil Istrabenz Igorja Bavčarja, kasneje pa še Gorenje, se je rodil GEN-I. A podjetje, ki ga je sam ustanovil, je moral Robert Golob zapustiti ob koncu rekordnega poslovnega leta. To, da mu nadzorni svet družbe novembra lani ni namenil še enega mandata, pa je prineslo nov mejnik: ponovni vstop na državni politični parket. V prostor, popolnoma drugačen od tistega, iz katerega je moral oditi, Robert Golob sicer ne vstopa prvič. Leta 2002, ko se je iz Ljubljane vrnil v Novo Gorico, se je vključil v koalicijo Mavrica, štiri leta kasneje je ustanovil svojo listo. Predstavnike v novogoriškem mestnem svetu ima ta še danes. Bil je tudi predsednik in do pred kratkim član Krajevne skupnosti Kromberk–Loke. Na nacionalni politični parket se je leta 2011 vrnil z Zoranom Jankovićem in Pozitivno Slovenijo.

Kakšen odnos ima z ljubljanskim županom danes? Se je v zadnjem času srečal z Milanom Kučanom? Kdo so njegovi strici iz ozadja? Kdo je športnik, ki mu krati spanec? Zakaj si bo omislil slušalke? 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.