Risu Goruju prija teritorij risinje Teje

Strokovnjaki so tako Goruja kot Doruja v okviru projekta LIFE Lynx pripeljali iz Romunije. Sta prva od skupno vsaj 14 risov, s katerimi bodo skušali rešiti dinarsko – jugovzhodno alpsko populacijo.

Našega Goruja smo na reševalno misijo izpustili sredi maja, potem ko je slabe tri tedne preživel v obori v Loškem Potoku, da bi se lažje in manj stresno prilagodil na novo okolje. Ko so mu lovci odprli vrata, je po hitrem postopku smuknil v prvi grm in razočaral številne medije, ki smo upali, da bo novi prebivalec stekel v gozd po poti mimo nas, ki smo se skrivali za ograjo. To bi namreč pomenilo, da bi ga bolje videli.

Že po enem tednu je prišla novica, kje se potika novinec. "Najprej je odšel malo na Hrvaško, uplenil eno srno, nato pa se je hitro vrnil v Slovenijo. Trenutno je na območju Slivnice nad Cerkniškim jezerom," je prve pohode romunskega mladeniča takrat opisal vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe.

Kaj trenutno počneta Goru in Doru?

Strokovnjaki spremljajo premike obeh risov s pomočjo lokacij iz telemetričnih ovratnic. "Ko se je Goru kmalu po izpustu v Loškem Potoku odpravil čez mejo na Hrvaško in se nato vrnil nazaj v Slovenijo, je pot nadaljeval proti severu do Ljubljanskega barja. Tam se je obrnil proti vzhodu in nadaljeval proti Ribnici. Trenutno je na Mali Gori, znotraj domačega okoliša slovenske risinje Teje, ki smo jo v okviru projekta opremili s telemetrično ovratnico na začetku tega leta. Podatki zadnjega meseca kažejo, da Goru na območju Male gore verjetno že vzpostavlja svoj nov teritorij," je dobro novico naznanil Miha Krofel z Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.

Projektni partnerji z Veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu spremljajo risa Doruja. Tomislav Gomerčić je pojasnil, da se je Doru po izpustu nekaj časa zadrževal v Narodnem parku Risnjak in se nato odpravil čez mejo v Slovenijo. "Za zdaj ne kaže znakov, da bi se ustalil, in se trenutno giblje na območju Javornikov, vzhodno od primorske avtoceste." Avtocesta Ljubljana–Koper je slabo prehodna za divje živali in pomeni za rise pomembno oviro. Po drugi strani pa sta risa večkrat prečkala državno mejo, kar kaže na pomen mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju risov v Evropi, je še dodal.

V sezoni 2018–2019 so sicer v Sloveniji prvič izvedli sistematičen monitoring risov z uporabo foto pasti. "Na podlagi tega smo potrdili prisotnost najmanj 17 odraslih risov v Sloveniji in okoli 40 na Hrvaškem. V naslednjih letih bomo na območje Slovenije in Hrvaške v populacijo vključili vsaj še 12 živali, s katerimi bomo zmanjšali parjenje v sorodstvu," je razložil Rok Černe.

S preselitvijo risov projekt LIFE Lynx nadaljuje delo lovcev in strokovnjakov za velike zveri, ki so leta 1973 znova naselili risa v Dinaride, potem ko je ta na začetku 20. stoletja na tem območju izumrl. Čeprav je bila sprva naselitev izjemno uspešna in se je populacija naglo razširila, tako prostorsko kot številčno, so bili risi zaradi izoliranosti od ostalih populacij risov kmalu prisiljeni v parjenje s sorodnimi osebki. Posledično slabšanje genetskega stanja je glavni razlog za drastično zmanjšanje populacije v zadnjih desetletjih.