Vsi doseljeni 'gorenjski' risi ostali na območju, kjer so jih izpustili

V Life Lynxu so dobili  prve podatke gibanja risov Zoisa, Aide, Trisa, Julije in Lenke, ki so jih preselili na Gorenjsko konec aprila. Vsi risi so ostali na širšem območju, kjer so jih izpustili.: "Lenka in Julija sta ostali skupaj na območju Triglavskega narodnega parka, Tris pa je šel proti južnemu delu Pokljuke. Zois in Aida sta ostala skupaj in se premaknila v osrednji del Jelovice. Zelo smo veseli, da smo dobili podatke iz ovratnic vseh petih izpuščenih risov in z zanimanjem bomo spremljali, kam se bodo risi premaknili v prihodnje."

Spomnimo

Kot izpostavlja Tomaž Skrbinšek z ljubljanske biotehnične fakultete in projekta LIFE Lynx, ki rešuje Dinarsko-JV alpsko populacijo risa pred izumrtjem, je pri nas srečanje z risom zelo redko: "To je srečanje, ki si ga zapomniš za vse življenje. Tudi če risa srečamo, ga pogosto ne bomo opazili, ker je v svojem pegastem kožuhu v gozdu zelo težko opazen. Običajno tudi ne pobegne, ampak samo obstoji, zato ga preprosto spregledamo. Imeti priložnost opazovati ali celo posneti risa je izjemna redkost." 

Risi so zahtevna vrsta za preučevanje, tudi če odmislimo, da jih je tako zelo malo, dodaja Skrbinšek. Pomagamo si s sledenjem v snegu in z genetskimi vzorci, ki jih živali pustijo v okolju, to so največkrat dlaka, urin in iztrebki. Iz genetskih vzorcev lahko prepoznamo osebek, pa tudi rekonstruiramo rodovnike, če poznamo dovolj osebkov z določenega območja. Težava je, da je za razliko od medveda in volka takšne vzorce zelo težko najti. Pomagamo si tudi s foto pastmi – samodejnimi fotoaparati, ki jih nastavljamo po gozdu ob stečinah, kjer pričakujemo prisotnost risa. S fotografij lahko rise po vzorcu na kožuhu individualno prepoznamo. Te študije potekajo v okviru projekta LIFE LYNX, je pa še zgodaj, da bi lahko predstavljali bolj konkretne rezultate.