V Sloveniji smrtnost risov med najnižjimi v Evropi

V prvi raziskavi o plenjenju in prehranjevanju risov so tako ugotovili, da ponekod po Evropi risom pomemben ali celo glavni plen predstavljajo severni ali navadni jeleni, gamsi, zajci ali polhi. "Raziskovalci so opazili, da se risi iz različnih območjih po Evropi razlikujejo v tem, koliko živali uplenijo v določenem času. Risi v manj produktivnih okoljih (npr. v Severni Evropi) uplenijo manj živali kot v produktivnejših okoljih (npr. v Južni in Srednji Evropi) in za lov uporabljajo večja območja. S tem tudi zmanjšajo svoj vpliv na plen, da ne bi ogrozili teh populacij, od katerih so tudi sami odvisni," je ugotovitve raziskave strnil Miha Krofel, eden od vodij raziskav z ljubljanske biotehniške fakultete. 

Risi se s plenom v povprečju hranijo dva do tri dni. Plen jim največkrat sicer odvzameta divji prašič in rjavi medved, za hrano pa ga včasih prikrajša tudi človek, ki z motnjami povzroči, da risi plen zapustijo prej, kot bi ga sicer. "Razlike v plenjenju in prehranjevanju risov, ki smo jih opazili na evropski ravni, niso zanimive samo z ekološkega vidika, ampak je to razumevanje ključno tudi za naravovarstvo, še posebej z vidika hitrih okoljskih sprememb, do katerih trenutno prihaja v evropskem prostoru," o pomenu ugotovitev pravi Teresa Oliveira z biotehniške fakultete, ki je bila prva avtorica študije, objavljene v angleški znanstveni reviji Journal of Animal Ecology.

Evropski raziskovalci so preučevali tudi preživetje in vzorce smrtnosti med risi. Za ta namen so združili podatke 681 odraslih risov, ki so jih opremili s telemetričnimi ovratnicami. Ugotovitve so predstavili v ameriški znanstveni reviji Conservation Biology.

Raziskava je pokazala, da se preživetje risov po Evropi razlikuje, pri čemer pa je v Sloveniji smrtnost med najnižjimi. "Po večjem delu Evrope so bili glavni vzroki smrtnosti povezani s človekom (povozi, zakonit lov in nezakonito ubijanje). Naravna smrtnost je bila večinoma relativno nizka, kar je povezano tudi s tem, da ris v naravi skorajda nima sovražnikov, ki bi ga ogrožali. Po pričakovanjih je bila smrtnost risov večja na območjih, ki so pod večjim vplivom človeka, medtem ko se pogostost nezakonitega ubijanja risov ni razlikovala med državami, kjer je ris popolnoma zavarovan, in tistimi, kjer je dovoljen zakonit lov," je zapisal Krofel. V Sloveniji odstrel risa ni dovoljen, tudi nezakonito ubijanje je redko, so še ugotovili. V preteklosti je bila sicer tudi pri nas smrtnost višja, predvsem zaradi zdravstvenih težav, povezanih s parjenjem v sorodstvu.

Opazili so tudi, da je v povprečju preživetje samic za polovico večje od preživetja samcev. Najverjetnejši razlog? Samci so drznejši in na večjih teritorijih, kjer se pogosteje tudi približajo človeku. 

Raziskovalci so zadovoljni, da so lahko v raziskavi sodelovali poznavalci iz vse Evrope in s tem pridobili dostop do različnih podatkov. "Samo s takšnim pristopom je mogoče priti do znanja, kako se vrsta odziva na zelo raznolike okoljske razmere in na različno močne vplive, ki jih imamo ljudje na naravo," je še zapisal Krofel.