Slovenija

V Sloveniji smrtnost risov med najnižjimi v Evropi

Ljubljana , 28. 01. 2025 10.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Slovenski raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije so v sklopu vseevropske raziskave s tujimi kolegi ugotavljali, kako evrazijski risi, ki so najbolj ogrožena vrsta velikih zveri, živijo na različnih krajih po Evropi. Ugotovili so, da se risi s plenom v povprečju hranijo dva do tri dni, preživetje samic pa je za polovico večje od preživetja samcev. Podatki skoraj 700 risov, ki so jih opremili s telemetričnimi ovratnicami, so pokazali, da se Slovenija uvršča med države, kjer je preživetje odraslih risov med najvišjimi v Evropi.

V Sloveniji je bilo preživetje odraslih risov, opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, med najvišjimi v Evropi. To še posebej velja za rise, ki so bili v zadnjih letih doseljeni iz Karpatov, in njihove potomce.
V Sloveniji je bilo preživetje odraslih risov, opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, med najvišjimi v Evropi. To še posebej velja za rise, ki so bili v zadnjih letih doseljeni iz Karpatov, in njihove potomce. FOTO: L. Hočevar

V prvi raziskavi o plenjenju in prehranjevanju risov so tako ugotovili, da ponekod po Evropi risom pomemben ali celo glavni plen predstavljajo severni ali navadni jeleni, gamsi, zajci ali polhi. "Raziskovalci so opazili, da se risi iz različnih območjih po Evropi razlikujejo v tem, koliko živali uplenijo v določenem času. Risi v manj produktivnih okoljih (npr. v Severni Evropi) uplenijo manj živali kot v produktivnejših okoljih (npr. v Južni in Srednji Evropi) in za lov uporabljajo večja območja. S tem tudi zmanjšajo svoj vpliv na plen, da ne bi ogrozili teh populacij, od katerih so tudi sami odvisni," je ugotovitve raziskave strnil Miha Krofel, eden od vodij raziskav z ljubljanske biotehniške fakultete. 

Risi se s plenom v povprečju hranijo dva do tri dni. Plen jim največkrat sicer odvzameta divji prašič in rjavi medved, za hrano pa ga včasih prikrajša tudi človek, ki z motnjami povzroči, da risi plen zapustijo prej, kot bi ga sicer. "Razlike v plenjenju in prehranjevanju risov, ki smo jih opazili na evropski ravni, niso zanimive samo z ekološkega vidika, ampak je to razumevanje ključno tudi za naravovarstvo, še posebej z vidika hitrih okoljskih sprememb, do katerih trenutno prihaja v evropskem prostoru," o pomenu ugotovitev pravi Teresa Oliveira z biotehniške fakultete, ki je bila prva avtorica študije, objavljene v angleški znanstveni reviji Journal of Animal Ecology.

Evropski raziskovalci so preučevali tudi preživetje in vzorce smrtnosti med risi. Za ta namen so združili podatke 681 odraslih risov, ki so jih opremili s telemetričnimi ovratnicami. Ugotovitve so predstavili v ameriški znanstveni reviji Conservation Biology.

Risi se svojim plenom običajno hranijo dva ali tri dni, če jih pri tem ne zmoti človek ali jim plena prej ne vzamejo mrhovinarji.
Risi se svojim plenom običajno hranijo dva ali tri dni, če jih pri tem ne zmoti človek ali jim plena prej ne vzamejo mrhovinarji. FOTO: L. Hočevar

Raziskava je pokazala, da se preživetje risov po Evropi razlikuje, pri čemer pa je v Sloveniji smrtnost med najnižjimi. "Po večjem delu Evrope so bili glavni vzroki smrtnosti povezani s človekom (povozi, zakonit lov in nezakonito ubijanje). Naravna smrtnost je bila večinoma relativno nizka, kar je povezano tudi s tem, da ris v naravi skorajda nima sovražnikov, ki bi ga ogrožali. Po pričakovanjih je bila smrtnost risov večja na območjih, ki so pod večjim vplivom človeka, medtem ko se pogostost nezakonitega ubijanja risov ni razlikovala med državami, kjer je ris popolnoma zavarovan, in tistimi, kjer je dovoljen zakonit lov," je zapisal Krofel. V Sloveniji odstrel risa ni dovoljen, tudi nezakonito ubijanje je redko, so še ugotovili. V preteklosti je bila sicer tudi pri nas smrtnost višja, predvsem zaradi zdravstvenih težav, povezanih s parjenjem v sorodstvu.

Opazili so tudi, da je v povprečju preživetje samic za polovico večje od preživetja samcev. Najverjetnejši razlog? Samci so drznejši in na večjih teritorijih, kjer se pogosteje tudi približajo človeku. 

Raziskovalci so zadovoljni, da so lahko v raziskavi sodelovali poznavalci iz vse Evrope in s tem pridobili dostop do različnih podatkov. "Samo s takšnim pristopom je mogoče priti do znanja, kako se vrsta odziva na zelo raznolike okoljske razmere in na različno močne vplive, ki jih imamo ljudje na naravo," je še zapisal Krofel. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 6
  • 3
  • 4
  • 5
  • 2
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Smuuki
28. 01. 2025 12.38
+5
Ukvarjamo se z zvermi, migranti,tujimi dekavci, s zelenim prehodom, naturo 2000, smo proti vetrnim elektrarnam, počnemo vse drugo samo tisto kar bi morali preskočimo. Ni novih investicij, ni učinkovitega javnega prevoza, železnica z isto hitrostjo kot prvi dan, manjka nam avtocestna povezava med sežano in ilirsko bistrico samo 30 km in bi razbremenili primorski in štajerdki krak. Lezemo v srednji vek. Se pa hvalimo s zvermi. To pa je dosežek. Nihče ne pove za kakšno ceno
Levičarska patologija
28. 01. 2025 12.27
+3
Škoda samo, da je standard življenja DRŽAVLJANOV pa na psu, zahvaljujoč se socializmu in levičarskim parazitom
Smuuki
28. 01. 2025 11.47
+3
Zavidljiv rezultat. Zdaj pa še vprašanje. Kje je tu dodana vrednost? Kaj ima Slovenija in slovenci od preštevilne divjadi in preštevilnega staleža zveri? Za en rezultat vem. Gozd se po naravni poti že dolgo ne zmore več obnavljati. Jelenjad preko zime popase vse enoletne sadike. Ostane le bukev. Drug rezultat je da se mora rejna živina 2x letno tretirati proti zajedalcem ki jih prenaša preštevilna jelenjad. To je na negativni strani. Pluse bom prebral če jih bo kdo napisal
Sulica 81
28. 01. 2025 14.02
+1
tudi jelenjad in srnjad na veliko izginja iztrebljajo jih sakali samo toliko o tem.
Smuuki
28. 01. 2025 15.50
+2
Ja res je. Zakaj smo naselili invazivno vrsto kar šakal je? Kdo ga je naselil? Zakaj ga je naselil? Kdo mu bo vzdrževal ravnovesje ker ta predator nima naravnega sovražnika? Bo to storila lakota? To pomeni da mora ena od avtohtonih živali izguniti da se bo šakal sam iztrebil? Ti poskusi nvo jev so za našo družbo nevarni in zeeelo dragi