Risa Aida in Zois izpuščena na reševalno misijo

Aido in Zoisa je pred desetimi dnevi na Jelovico pripeljala izkušena ekipa za transport živih živali iz ZOO Ljubljana in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ter ju namestila v prilagoditveno oboro, o čemer smo že poročali. "Risa sta potovanje dobro prestala," so ob sprejemu romunskih risov na Pokljuko zatrdili strokovnjaki na spletni strani projekta LIFE Lynx, ki si pod okriljem ZGS prizadeva za reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem.

'Očitno smo bili tako dobri gostitelji, da se ni hotela posloviti'

Med prilagajanjem na novo gorenjsko okolje so za risa skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in bohinjski lovci iz lovske družine Nomenj-Gorjuše, danes pa so par izpustili v jeloviške gozdove. Starešina Peter Benedik je paru odprl vrata v naravo skupaj s Pimožem Rautarjem iz lovske družine Bohinjska Bistrica, Petrom Belharjem iz Zveze lovskih družin Gorenjske in bohinjskim županom Jožetom Sodjo. "Odvili smo vijake in počasi spustili vrata, da smo jih odprli, ter se umaknili za ograjo. Tam smo skriti čakali, da risa prideta ven. Nista takoj prišla. Vsega skupaj smo čakali več kot 15 minut. Aida je bila že dvakrat pri vratih, pa je potem še zakrožila po obori. Očitno smo bili tako dobri gostitelji, da se ni hotela posloviti," je smeje opisal izpustitev živali starešina Peter Benedik. Ob tem je še dodal, da se risoma ni pretirano mudilo, niti ko sta oboro naposled zapustila: "Nista hitro stekla ven, ampak v lepem, počasnem drncu."

Lovci iz lovske družine Nomenj-Gorjuše so prilagoditveno oboro sicer izdelali sami in tudi prevzeli vso skrb za risji par. Predstavniki ZGS so jim pri tem pomagali z nasveti in skrbeli, da je vse potekalo tako, kot je treba, je pojasnil Benedik. 

Hrano in vodo so jima nosili vsaka dva dni, saj so ugotovili, da ne pojesta toliko, kot so sprva predvideli. "Veliko sta pojedla samo prvi dan, ko sta prišla. Verjetno sta bila lačna od poti. Najbrž jima niso dali jesti, da ne bi bruhala med potjo ali da ne bi bilo kaj drugega narobe. Hranili smo ju s srnjadjo," je razložil Benedik in za konec dodal, da se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali pri projektu.

Prvi na Gorenjsko prišel Tris, skupaj z dvema samicama ga bodo izpustili čez dva dni

Aida in Zois pa nista prva Romuna, ki sta prišla na Gorenjsko reševat slovensko populacijo risov. Marca so strokovnjaki iz Romunije na Pokljuko že pripeljali samca Trisa. Skupaj s še dvema samicama, Julijo in Lenko, ga bodo lovci izpustili v sredo, 28. aprila 2021, na območju Triglavskega narodnega parka na Pokljuki, nam je povedala Maja Sever iz ZGS.

V okviru mednarodnega projekta ohranitve LIFE Lynx, ki vključuje pet držav, so do zdaj v Slovenijo sicer priselili še štiri rise: Goruja, Katalina, Borisa iz Romunije in Maksa iz Slovaške.

Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi  

Risom v Sloveniji in na Hrvaškem zaradi parjenja v sorodu grozi izumrtje, zato so strokovnjaki maja 2019 začeli doseljevati populacijo iz Romunije in Slovaške. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za LIFE Lynx velik izziv, saj na tem območju ne opažajo stalne prisotnosti risov. Zato je ključno, da na to območje preselijo tudi samice.

Izpusti na območju Gorenjske so izjemnega pomena tudi zato, ker območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. "Sveži" geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-jugovzhodnoalpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. "Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji in Avstriji, dolgoročno pa tudi v Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj," je pojasnil Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz ZGS.

Bohinjski župan, ki je pomagal odpreti vrata obore Aide in Zoisa, je vesel, da se v Sloveniji trudimo obdržati risjo vrsto. "Ko smo prejeli razlago, zakaj risa doseljujejo k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in mislim, da bo ta ris tudi," je dejal po izpustitvi risjega para.