Ris Lukaš kot na modni pisti zakorakal na prostost

Če bi ocenjevali dogodek glede na število zbranih domačih in tujih obiskovalcev, novinarskih ekip ter množico fotografov, bi kdo lahko pomislil, da se je danes v gozdovih nad Bohinjsko Bistrico zadrževal kakšen hollywoodski zvezdnik. 

No, zvezdnika nismo videli, smo pa bili zato vsi, ki smo se zbrali na dogodku, nagrajeni z opazovanjem še zadnjega samca, ki so ga v okviru projekta LIFE Lynx pripeljali s Slovaške v Slovenijo in ga naselili na območju slovenskih Alp. Ni pa to zadnji ris, ki bo preseljen v Slovenijo. V prihodnjih dneh bo namreč v Slovenijo prispela še samica, a bo naseljena na območje Snežnika. 

Lovcem Lovske družine Nomenj Gorjuše je pripadala čast, da so danes v gorenjske gozdove lahko izpustili risa Lukaša. Z do zdaj skupno 17 izpuščenimi risi bo pomagal reševati Dinarsko-JV alpsko populacijo pred izumrtjem. 

Lukaš bo nadomestil pogrešanega Zoisa

Doselitev risov na Gorenjsko je za projekt LIFE Lynx predstavljala velik izziv, saj na tem območju pred tem niso beležili reprodukcije risov. Izjemen uspeh projekta je bil, da so se vsi risi, doseljeni na območje Gorenjske, tam tudi ustalili, vse tri samice pa so tudi že imele po vsaj eno leglo mladičev. Žal so se aprila lani izgubile vse sledi za risom Zoisom, zato so se odločili, da ga bodo nadomestili z novo doseljenim samcem Lukašem. "Z doseljenim risom bomo omogočili teritorialni samici Aidi, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem in s tem povečali genetsko pestrost risov na tem območju," je pojasnil koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe. Na območju Gorenjske trenutno s pomočjo avtomatskih kamer spremljajo štiri doseljene rise, in sicer samice Aido, Lenko in Julijo ter Trisa, ki je trenutno edini samec, s katerim se preseljene samice lahko parijo. Spremljajo pa tudi že nekatere potomce doseljenih risov. Mladič iz prvega legla Aide in Zoisa se je na pot osamosvojitve odpravil proti Posočju.

Po zaključku doseljevanja bo ključno spremljanje potomstva in njihovega združevanja z drugimi populacijami

Projekt LIFE Lynx se počasi preveša v zaključno fazo. V okviru projekta so v naravo izpustili 17 risov, in sicer šest na Hrvaškem in enajst v Sloveniji. V Sloveniji je bilo od tega šest risov izpuščenih na območju slovenskih Alp, pet pa na območju Dinaridov. Vsi doseljeni risi imajo ob izpustu nameščene GPS telemetrične ovratnice, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Cilj projekta LIFE Lynx je sicer v populacijo vključiti 14 živali.

Na območju Triglavskega narodnega parka in LD Bled s pomočjo telemetričnih ovratnic spremljajo vse tri risje mladiče iz istega legla. Trenutno je čas osamosvajanja mladih risov, zato so podatki, ki jih dobijo s pomočjo ovratnic, izrednega pomena za spremljanje njihove poti do osamosvojitve. Obstaja možnost, da bodo risi svoje območje razširili tudi v Italijo in Avstrijo ter pripomogli k povezovanju s populacijami tamkajšnjih risov, zato bo spremljanje teh treh mladičev še posebej zanimivo. "Območje slovenskih Alp je pomembna povezava med risi v Dinaridih in italijanskih in švicarskih Alpah, zato je vzpostavitev povezovalne populacije na tem območju strateškega pomena za dolgoročno varovanje in ohranjanje risov pri nas," je dodal Černe. Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, pa je poudaril: "Spremljanje reševanja risov je pomembno na dolgi rok, zato upamo, da bo pristojno ministrstvo zagotovilo sredstva za spremljanje risov tudi po zaključku projekta LIFE Lynx."

Desa Muck, velika risova zaščitnica: 'Nikoli si nisem mislila, da bom na istem bregu z lovci'

Zgodbe doseljenih risov so navdihnile tudi pisateljico in ambasadorko risov, Deso Muck, ki je napisala knjigo Pogumni Maks, v kateri mladim bralcem predstavi izzive in radosti iz življenja risov. "To, da se bom kdarkoli znašla na istem bregu z lovci, je bilo zame nepredstavljivo. Ampak življenje je polno presenečenj," je zbranim dejala priljubljena pisateljica, ki je ena od ambasadork zaščite risa. Ob preučevanju risov, spremljanju njihovih zgodb, njihovega gibanja in parjenja jih je še bolj vzljubila. Še posebej se jo je dotaknil ris Maks, ki je glavni junak njene knjige. Maks je na poti iskanja prostega teritorija in samic prehodil pot z Notranjske do slovenskih Alp in nazaj ter s tem pokazal, kakšne razdalje lahko prehodi ris. Prav tako je edini, ki je uspel varno prečkati avtocesto. "Ta ris se je izkazal za izredno iznajdljivega, inteligentnega," je dejala pisateljica, ki ne verjame, da je Maks mrtev, pač pa raje verjame, da je morda nekje v Švici, kjer uživa življenje. 

"Popolnoma sem se vživela v risa in druge živali v gozdu, ki nastopajo v tej knjigi. Tudi risi imajo zanimivo mnenje o ljudeh," pravi in dodaja, da je pomembno, da se zavemo, da živali niso samoumevne, pač pa imajo velike duše. "Resnično me zanima, kako deluje narava. Bolj kot se poglabljam v živali, bolj sem osupla. V njihovem načinu bivanja je velika modrost in izjemna jasnost. Rada bi pisala samo še take knjige, ki bi mlade bralce naučile ljubiti in spoštovati naravo. Zelo sem uživala pri proučevanju risov in vživela sem se v njihov način dojemanja življenja na podlagi neverjetne, a resnične zgodbe risa Maksa. Upam, da mi je uspelo," je še povzela Desa Muck.