Potem ko je hrvaška vlada na seji 4. avgusta sprejela sklep o sprejetju besedila dogovora med hrvaško in italijansko vlado o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu, je slovensko zunanje ministrstvo v odzivu danes pojasnilo, da zadeve še naprej skrbno spremlja in se bo po potrebi ustrezno odzvalo za zaščito slovenskih interesov. V zvezi s tem je zunanji minister Dimitrij Rupel tudi pisal pismo italijanskemu kolegu Gianfrancu Finiju.
"Pomen dvostranskega sporazuma med Hrvaško in Italijo je v tem, da bi morala biti Slovenija, kot naslednica sporazuma iz leta 1968 med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, enakopravno vključena v dogovor," je za 24ur.com povedal strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik. "Sporazum, ki je tehnične narave, lahko vpliva na prejudiciranje razmejitve na morju med Slovenijo in Hrvaško." Po njegovem mnenju lahko dogovor med dvema državama, ki ne upoštevata interesov tretje, Slovenija šteje za neprimeren in pravno neustrezen.
Slovenija je neuspešno zahtevala vključitev v pogovore
Kot je pojasnilo slovensko zunanje ministrstvo, je bil epikontinentalni pas v Jadranu razdeljen s sporazumom med SFRJ in Italijo iz leta 1968. Po razpadu Jugoslavije je Slovenija uveljavila svoje nasledstvo v sporazumu, kar ji je Italija priznala. "Potem ko sta se Italija in Hrvaška v minulih letih začeli dogovarjati o podrobni razmejitvi epikontinentalnega pasu, je Slovenija obe državi uradno obvestila, da zahteva svojo vključitev v vse pogovore, ki bi zadevali slovenske interese, še posebej v luči dejstva, da razmejitev med Slovenijo in Hrvaško še ni dogovorjena," so pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Kot so dodali, je v tem pogledu Italija slovenskim predstavnikom dala "jasna zagotovila, da ne bo sklepala dogovorov s tretjimi državami, ki bi bili na škodo Slovenije". Na pogovorih z Italijo in Hrvaško, od katerih so nekateri potekali tudi ob prisotnosti Evropske komisije, so izpostavili načelo, da se vsi dogovori o razmejitvah v Jadranu vodijo z vključitvijo vseh obalnih držav Jadrana, so poudarili na ministrstvu.
Zagreb: Ne gre za nov dogovor
Hrvaško zunanje ministrstvo je danes zatrdilo, da pri dogovoru med hrvaško in italijansko vlado o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu ne gre za "nikakršen nov dogovor", ampak le za tehnično določitev podrobnosti sporazuma, ki sta ga sklenili SFRJ in Italija leta 1968. To pa "ne prejudicira reševanja demarkacije in razmejitve med Hrvaško in Slovenijo," so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva. Na vprašanje, ali je Zagreb povabil Ljubljano, da sodeluje na pogovorih med Hrvaško in Italijo o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu, pa niso odgovorili.
Rim: Pogajanja niso v škodo Sloveniji
Na italijanskem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da pogajanja s Hrvaško o epikontinentalnem pasu še potekajo. Poudarili pa so, da njihova vsebina nikakor ni v škodo Sloveniji. Predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva so povedali, da gre za dolgoletno zgodbo, ki je po njihovem mnenju bolj tehnične narave.
Pogajanja naj bi se namreč ne nanašala na celoten epikontinentalni pas ampak le na določene točke. Kot so poudarili na ministrstvu, gre za območja, ki so južno od Slovenije, torej naj ne bi v nikakršni meri vplivala na potek slovenske morske meje. Na italijanskem zunanjem ministrstvu so ob tem ponovili obljubo, da se bodo še naprej izogibali potezam, ki bi lahko škodovale Sloveniji.
Mejo "količijo" s pomočjo satelitskega sistema
Hrvaški in italijanski strokovnjaki so se sicer 25. januarja letos sešli v Genovi, kjer so razpravljali o tehničnih rešitvah in koordinatah razmejitvene črte epikontinentalnega pasu med Hrvaško in Italijo. Natančno razmejitveno črto pa naj bi določili z metodo sodobnega satelitskega sistema WGS-84. Dogovor naj bi začel veljati z izmenjavo not med obema državama.
V začetku oktobra 2003 je hrvaški sabor sprejel sklep o razglasitvi zaščitne ekološke-ribolovne cone na Jadranu, s čimer je Hrvaška uresničila svoje napovedi in preprečila Sloveniji dostop do mednarodnih voda. S tem predlogom je uradni Zagreb prejudiciral vprašanje meje s Slovenijo na morju in odstopil od sporazuma o meji, ki sta ga sklenila takratna predsednika vlad Ivica Račan in Janez Drnovšek in v katerem je Hrvaška ponovno priznala pravico Slovenije do neposrednega dostopa do odprtega morja.
Hrvaški pomorski zakonik ureja tudi epikontinetalni pas, vendar ne predvideva razmejitve epikontinentalnega pasu s Slovenijo, temveč samo z Italijo ter Srbijo in Črno goro.
Odzivi strank
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je opozoril, da ni jasno, na
katero območje Jadranskega morja se nanaša dogovor. Tako bo treba
najprej ugotoviti, za kaj dejansko gre, nato pa se odločiti za ustrezne
nadaljnje poteze, je pojasnil.
Slovenija bi morala biti
vključena v vse pogovore o epikontinentalnem pasu na Jadranu, naša
vlada pa bi se morala odzvati in protestirati, je ocenil poslanec LDS
Marko Pavliha. Po njegovem mnenju bi bilo tudi treba povabiti na
razgovor tako hrvaškega kot italijanskega veleposlanika v Sloveniji.
SNS zunanjega ministra Rupla sprašuje, zakaj se ob "tako pomembnem
vprašanju" Slovenija ni vključila v pogajanja oziroma odzvala s
protestno noto. Pozvala ga je tudi, naj "zaradi preobremenjenosti"
odstopi.
