Avstrijski podjetnik Hans-Wolfgang Riedl je v pričanju na deželnem sodišču pojasnil, da so Rotis za partnerja Patrie v Sloveniji izbrali zavestno, saj je moral poleg tehničnih pogojev izpolnjevati tudi pogoj, da "ni bil v nasprotju z vlado, saj je bila to očitno slabost". Sistemska tehnika, kooperant avstrijskega Steyrja, konkurenta Patrie, "je bila blizu starim komunistom", je pojasnil Riedl.
Avstrijski podjetnik naj bi od Patrie dobil 7,5 odstotka provizije v celotnem, 278 milijonov evrov vrednem poslu med Patrio in Slovenijo za nakup 135 osemkolesnikov. Provizijo naj bi si zaslužil kot "svetovalec za izvoz", je pojasnil. A imel je le dva stika v Sloveniji, avstrijsko-slovenskega podjetnika Walterja Wolfa in slovenskega slikarja Jureta Cekuto, je zatrdil. Oba sta sicer soobtožena v procesu na Dunaju.
Kot je pojasnil, Cekuto pozna iz enega prejšnjih poslov, ki jih je izvedel s Sistemsko tehniko. V tem poslu pa naj bi bil Cekuta "vir informacij iz nasprotnega tabora", za kar naj bi dobil en odstotek od vrednosti pogodbe s Patrio. Wolf pa naj bi dobil 4,2 odstotka, saj je bil "politično več vreden kot Cekuta", je dejal Riedl. Sam naj bi zadržal 2,3 odstotka.
Zatrdil pa je, da "nikoli ni niti pomislil niti izvedel" kakega podkupovanja. "Nikoli nisem bil na ministrstvu, nikoli se nisem srečal s tistimi, ki sprejemajo politične odločitve," je poudaril.
Vendar pa na drugi strani ni izključil možnosti, da je denar za podkupnine tekel preko Wolfa. Na vprašanje sodnice, ali je morda denar dobil Jože Zagožen, ki ga je sicer predlagal Wolf in ki naj bi bil zaupnik tedanjega premiera Janše, je Riedl dejal, da "od njega ne". "Ničesar takega mu nisem obljubil," je dejal. Dodal pa je, da ne ve, kaj je Wolf naredil s svojim deležem provizije.
Je pa bil Zagožen v projektu zelo pomemben, ker je Patrii z Rotisom ponudil pravega partnerja, je pojasnil Riedl. Steyr je namreč s Sistemsko tehniko že imel domačega partnerja, Patria pa ne. In to je bilo po besedah Riedla ključno, da je lahko Patrii zagotovil posel.
Odločno pa je zavrnil besede vodje projekta iz Patrie Reija Niitynena, ki je finskim preiskovalcem dejal, da sta se z Riedlom pogovarjala o "prispevku za stranko", kar naj bi bila SDS. "Zagotovo mu nisem dejal, da je potreben prispevek za stranko," je zatrdil Riedl.
Z Niitynenom sta sicer "veliko govorila, kako bi Walter Wolf lahko porabil svoj denar", vendar pa nikoli o prispevku za stranko, je pojasnil. Niitynen je sicer dejal, da mu je Riedl zatrdil, da so prispevki za stranke v Sloveniji "možni in legalni".
Državni tožilec Volkert Sackmann ga je na drugi strani soočil z računalniško predstavitvijo Niitynena, v kateri očitno govori o prispevkih slovenski vladajoči stranki. Niitynen je poročal, da "lobiranje v Sloveniji" preko Wolfa in Zagožna "poteka dobro". "Od koga je imel Niitynen informacije? Ali se je pogovarjal tudi z Walterjem Wolfom? To je vendarle vse potekalo mimo vas," je dejal tožilec. Poleg tega pa je poudaril, da je Riedl tudi sam predlagal izplačilo provizij Wolfu, Zagožnu in "+++", kar naj bi pomenilo drugim političnim akterjem v Sloveniji. Riedl je na to dejal le, da je "napačno interpretirano". Tožilec pa ga je pozval, "naj se neha delati norca".
Sackmanna je sicer zanimalo tudi, kako to, da je Riedl zaupal milijonski posel Wolfu, ko pa je ta izjavil, da je v celem poslu opravil "le dva telefonska pogovora". Kot pa je odgovoril Riedl, je Wolf sprva zahteval celo 5,5 odstotka provizije, saj da je imel "očitno tudi druge donosne posle".
Zatrdil je sicer, da ni vedel za pravo višino Wolfove provizije. Je pa iz njegovih prejšnjih poslov sklepal, da ima Wolf tudi druge, ki jim bo moral plačati del provizije. Od njih pa je spoznal le Zagožna, je pojasnil.
Sicer pa je Riedl še zatrdil, da se je pred podkupovanjem zavaroval s posebno klavzulo v pogodbi z Wolfom, ki je imela za posledico izgubo celotne provizije, če bi prišlo do podkupovanja. Ta klavzula sicer na Wolfovo željo na koncu ni bila vključena v pogodbo.
Glede 900.000 evrov, ki naj bi jih izročil tajskemu poslovnežu Apichatu Sirithapornu, pa je Riedl tokrat predstavil novo različico. Apichat naj namreč ne bi mogel razumeti, da je on (Riedl) kot njegov partner sklepal nek posel, sam pa ne bi imel nič od tega. Zato se mu je Riedl, kot je dejal, moral po uspešnem zaključku posla s Patrio oddolžiti. Uradno pa je bil denar namenjen za nek vodni projekt na Tajskem, je pojasnil. Apichat je sicer zanikal, da naj bi prejel omenjeni denar od Riedla.
Riedl je moral sodišču tudi podrobneje pojasniti svoj poslovni odnos z Wolfom in kako je leta 2007 potekalo izplačilo omenjenih provizij preko Wolfovega zasebnega računa in preko njegovih podjetij. To je sicer tudi ena ključnih zadev obtožnice, saj se je preiskava začela, ko je banka v Leibnitzu Wolfu zavrnila izplačilo 2,3 milijona evrov, z Riedlom pa nista znala prav pojasniti porekla tega denarja.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.