Ribičič pred preiskovalno sodnico

Nekaj pred deseto uro je 87-letni upokojenec Mitja Ribičič prišel na ljubljansko sodišče. Brez besed je pomahal skupini novinarjev, ki so se zbrali pred sodno palačo, nato pa v spremstvu sorodnika odšel na zaslišanje k preiskovalni sodnici.

Nekdanjega visokega funkcionarja komunistične stranke in namestnika tajne policije OZNA za območje Slovenije v nekdanji Jugoslaviji je tožilstvo aprila letos obtožilo kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika. Ribičiča obtožnica bremeni, da naj bi po koncu druge svetovne vojne - spomladi 1945 - podpisal ukaze za usmrtitev 217 ljudi, ki jih je Komunistična partija Slovenije smatrala za svoje politične nasprotnike.

'Glasom mape tovariša majorja Mitje'

Kot je po zaslišanju pojasnil njegov odvetnik Peter Čeferin, je Ribičič prebral le svojo pisno izjavo. "Zahteva za preiskavo Ribičiču očita, da je odločilno prispeval k poboju 217 oseb," je dejal Čeferin. To tezo naj bi vrhovno državno tožilstvo utemeljevalo s tem, da je na seznamu pripornikov pri določenih osebah pripisana formulacija "glasom mape tovariša majorja Mitje". Čeferin pravi, da "te mape ni našel nikjer, da se ne ve, kdo je pisal to mapo oz. ali sploh obstaja ter kdo je delal te pripise".

Navedbe Ribičičevega odvetnika o tem, da "mape" ni našel nikjer, naj bi kazalo na sprenevedanje, je za 24ur.com povedal vir blizu notranjega ministrstva, ki ne želi biti imenovan. Izraz 'glasom mape tovariša majorja Mitje' naj bi bila običajna tehnična formulacija za zbir podatkov, ki jih je o posameznikih zbirala takratna OZNA. "Med preiskavo povojnih pobojev je bila v primeru Mitje Ribičiča o tem narejena obširna študija, ki utemeljuje navedbe iz kazenske ovadbe," je še povedal vir.

Naj zadevo raziščejo zgodovinarji?

Vrhovni državni tožilec Andrej Polak je preiskovalni sodnici predlagal, naj ustanovi posebno skupino zgodovinarjev, ki naj raziščejo zadevo. To naj bi po Čeferinovih besedah kazalo, da "tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu zadeva ni povsem jasna". Tako naj bi zgodovinarji raziskali zadevo in odgovorili na vprašanje, "ali zapis Ribičičevega imena nujno pomeni, da je soodločal pri pobojih", je povedal Čeferin. Po njegovem prepričanju pa se postavlja tudi vprašanje, kdo je bil 'tovariš Mitja', glede na to, da naj bi se Ribičič takrat podpisoval s partizanskim imenom Ciril.

Ribičičev odvetnik je konec minulega tedna povedal, da bo Ribičič prišel na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku predvsem zaradi tega, "ker očitno mnogi pričakujejo, da ne bo prišel, in pa zato, ker želi sam povedati, da ni storilec dejanja, ki se mu očita". Ribičič je po besedah Čeferina hudo bolan in ima med drugim raka na prostati z razsevki po kosteh.

Polemike o naravi kaznivega dejanja

Kriminalisti so maja lani ovadili Ribičiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida, vrhovno državno tožilstvo pa je kaznivo dejanje prekvalificiralo v kaznivo dejanje hudodelstva.

Polemike o naravi kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil nekdanji oficir Ozne, so se začele že ob objavi kazenske ovadbe. Nekateri pravniki so menili, da Ribičiču ni mogoče soditi zato, ker mednarodne konvencije, ki govorijo o kaznivih dejanjih genocida, vojnih zločinih in drugih zločinih proti človečnosti, v času povojnih pobojev v Sloveniji niso bile del pravnega reda nekdanje Ljudske republike Jugoslavije. Podobnega mnenja je tudi Ribičičev odvetnik Čeferin, ki meni, da po slovenski ustavi ne sme biti nihče kaznovan za dejanje, za katero zakon ni določil, da je kaznivo.

Glede nejasnosti o veljavnosti mednarodnih konvencij je Vrhovno tožilstvo pojasnilo, da je za kazniva dejanja pobojev političnih in vojaških ujetnikov ter civilistov, ki so jih storile vojaške formacije partizanske vojske po uradnem koncu druge svetovne vojne, veljala 4. haaška konvencija iz leta 1907.

Po mnenja tožilstva gre za kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo, zanje pa v mednarodnem pravu "velja naziv hudodelstvo proti človečnosti". Tako naj ne bi bilo "nobenega razloga, da razlage, po kateri je dovoljeno za nazaj uporabljati določbe kaznivih dejanj, ki določajo vojna hudodelstva v drugi svetovni vojni, ne bi veljale tudi za poboje tako po njej".

Čeferin: Psihološki pritisk v obliki kombija

Sicer pa je na današnjem zaslišanju Čeferin protestiral "zaradi nekega dodatnega psihološkega pritiska". Po besedah Čeferina je bil namreč vse od dneva prejema zahteve za preiskavo pred stolpnico, v kateri Ribičič živi, "24 ur dnevno parkiran kombi".

Na Policijski upravi Ljubljana pojasnjujejo, da je bil policijski kombi parkiran na Valvazorjevi, kjer ima ljubljanska policija vseskozi parkirana svoja vozila. "Gre za vozilo Citroen jumper 2.0, ki ga uporablja Policijska uprava Ljubljana za opravljanje ogledov zahtevnejših kaznivih dejanj," so sporočili iz generalne policijske uprave.

Kombi je po navedbah Čeferina danes izginil izpred Ribičičevega doma. Ob tem odvetnik nekdanjega visokega funkcionarja organizacije OZNA za Slovenijo pravi, da bi, "če bo policija ali pa SOVA rekla, da je kombi stal tam zato, ker je v bližini policija, izrazil dvom nad tako razlago".

Poimenski seznam 234 pobitih ljudi

Maja lani je Generalna policijska uprava ovadila nekdanjega majorja Ozne zaradi kaznivega dejanja genocida, povezanega z množičnimi poboji po koncu druge svetovne vojne.

Med dokumenti nekdanje komunistične tajne policije, ki jih hrani Arhiv RS, so kriminalisti odkrili poimenski seznam 234 oseb, ki jih je umorila nekdanja komunistična tajna policija OZNA. Podlaga za njihovo likvidacijo je bil lastnoročno podpis "major Mitja", kar je uradni naziv Mitje Ribičiča, takratnega namestnika Organizacije za zaščito naroda (OZNA) Ivana Matije - Mačka.