Če slovenska vlada in javnost ne bosta posredovali, bo obstoj piranskih ribičev mrežarjev že v kratkem ogrožen, so povedali predstavniki ribičev na novinarski konferenci v Piranu. K takšnemu položaju piranskih ribičev mrežarjev naj bi po njihovem prepričanju doprinesli tudi spori s hrvaškimi kolegi na morju.
Po zagotovilih vodje pisarne za ohranitev, prestrukturiranje in razvoj morskega ribištva Snežane Levstik so najbolj ogrožena skupina ribičev v piranski občini prav mrežarji, saj ti čez noč pustijo mreže v morju. V te se občasno zapletejo mreže hrvaških plovil, ki tako kot piranski lovijo na območju, kjer meja ni določena.
Lov v spornem trikotniku je za piranske ribiče nujen, saj po besedah Levstikove tam nalovijo več kot 50 odstotkov vseh rib.
Pomanjkanje dokazov za tožbe
Ena težav je pomanjkanje dokaznega gradiva za morebitne tožbe, ki bi jih sprožili slovenski ribiči proti hrvaškim. Obmorski policiji obeh držav, če pride do prepletanja ali poškodovanja mrež na spornem območju in obstaja nevarnost spora, namreč ribiče napotita v matično državo, kar pomeni, da policija ne pregleduje, ali so deli slovenskih mrež ostali na hrvaških.
Problem je tudi neizvajanje Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) iz leta 2001, ki sta ga podpisali Slovenija in Hrvaška. Ta je namreč določal, pod katerimi pogoji lahko poteka ribolov na spornem območju. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bi morala unija v svojem imenu podpisati omenjeni sporazum. Tega doslej ni storila, čeprav o tej temi po besedah Levstikove potekajo med Hrvaško in petindvajseterico intenzivna pogajanja.
Latin: Preprečili bomo vpade Slovencev v hrvaško morje
Če hrvaška policija ne bo zavarovala hrvaških ribičev v hrvaškem morju Piranskega zaliva, bo ponovno začel delovati štab za obrambo celovitosti hrvaških teritorialnih voda, ki je bil ustanovljen pred nekaj leti, pa je sklenil ceh ribičev z območja Buj.
Da bi slovenskim ribičem preprečili vstop v hrvaške teritorialne vode, če tega kljub ustavni obveznosti ne stori hrvaška policija, je Danilo Latin, podpredsednik bujskega ribiškega ceha, napovedal, da bodo organizirali proteste, ali pa se s svojimi ribiškimi ladjami osebno soočili s slovenskimi ribiči in policijo. Dodal je še, da prisotnost hrvaške policije v Piranskem zalivu v zadnjih dveh mesecih ni bila 24-urna, kot je to bilo prej. Očitno je po sporazumu o izogibanju incidentom, ki sta ga junija na Brionih podpisala hrvaški in slovenski premier Ivo Sanader in Janez Janša, hrvaška policija prenehala z nadzorom na tem območju, meni Latin in dodaja, da ribiči tega ne morejo sprejeti.
Latin: Slovenska policija ima na morju petkrat več ljudi
Po Latinovem mnenju se hrvaška pomorska policija na mejnem območju ne more primerjati s slovensko niti po številu ljudi niti po plovilih niti v tehniki. Slovenci naj bi imeli petkrat več ljudi, dva policijska gliserja, več gumijastih čolnov, po potrebi pa uporabljajo tudi ladje Luške kapitanije.
Danilo Latin meni, da nedavni poziv saborskega poslanca Hrvaške stranke prava (HSP) Tončija Tadića, da z vojno mornarico zavarujejo interese hrvaških ribičev v Piranskem zalivu, ni vojno hujskaštvo, temveč le odziv na slovensko akcijo konec minulega tedna, ko je bila ladja slovenske vojaške mornaric Ankaran v obmejnem pasu, na sredini Piranskega zaliva. "Kakršno koli vplutje vojne ladje v bližino meje sosednje države je po mednarodnih pravilih treba napovedati. Verjetno imamo mi na Hrvaškem iste pravice kot oni v Sloveniji, hkrati pa so oni tisti, ki hujskajo, provocirajo in si prisvajajo naš teritorij," je še dejal Danilo Latin.
Koalicija za sestanek z opozicijo pred določitvijo ekološke cone
Predsedniki slovenskih koalicijskih strank pa so na "krajšem delovnem srečanju" ponovno izrazili podporo predlogu zakona o zaščitni ekološki coni in epikontinentalnem pasu. Dogovorili so se, da bodo predsednike opozicijskih strank pred obravnavo predloga v Državnem zboru povabili na pogovor.
