Ribiči iz Gradaščice odstranili 150 kilogramov svinjskega mesa

V imenu Ribiške družine (RD) Dolomiti se je na nas obrnil vodja ribiško-čuvajske službe Ribiške družine (RD) Dolomiti Brane Tovornik. Pojasnil je, da ga je prejšnji ponedeljek, 4. julija, ribiški čuvaj obvestil, da je nekdo odvrgel okrog 150 kilogramov pokvarjenega svinjskega mesa v Gradaščico ob cesti Dobrova-Polhov Gradec. "V situaciji, ko je vodostaj izjemno nizek in voda posebno občutljiva za preživetje ribjega staleža, smo ob takem ravnanju občana popolnoma zgroženi. Incident se je zgodil približno 50 metrov od gostilne Kramarjev Hram. Pokvarjeno meso je bilo verjetno vrženo z lesenega mostu nedaleč od gostilne," je predvidel Tovornik.

Predstavniki Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so potrdili, da je 4. julija uradni veterinar iz centra za obveščanje prejel informacijo o odloženih živalskih stranskih proizvodih v Gradaščici, naknadno pa več podatkov od ribiškega čuvaja. "Onesnaženje reke je bilo zaznano približno 50 metrov od gostilne," so pritrdili tudi oni in ob tem dodali, da jim ni znano, kdo je povzročitelj onesnaženja.

Primer je obravnavala tudi Policija. Ugotovila je, da gre za sume kršitev v pristojnosti inšpektorata za okolje in prostor. "Inšpektorat je bil o tem obveščen in je izvedel aktivnosti iz njihovih pristojnosti," so pojasnili na Policijski upravi (PU) Ljubljana, niso pa navedli, ali bodo kršitelja poskušali izslediti. 

Predstavniki PU Ljubljana so naknadno, po objavi članka, razložili, da kršitelja ne bodo iskali, saj niso ugotovili znakov kaznivega dejanja, ki bi bil podlaga za pregon. Primer onesnaženja Gradaščice je po njihovih navedbah prekršek, ki sodi pod okrilje omenjenega inšpektorata za okolje in prostor oziroma se ta institucija lahko poveže z drugo službo. V konkretnem primeru je bila to UVHVVR.  

Poklicali smo tudi v omenjeno gostilno in vprašali, ali so seznanjeni s primerom. Najemnik Drago Pipan je odgovoril, da je sicer videl ribiče v vodi, vendar ni vedel, da pobirajo meso. "Mi zagotovo nismo bili, takšne količine mesa niti nimamo. Kaj vse mečejo ljudje v reko," je bil začuden, ko smo mu povedali za omenjeno onesnaženje. Ob tem je dejal, da pa je pred približno pol leta sam videl meso jagenjčka v Gradaščici.

'Trenutno je odlaganje ostankov živali najbolj nevarno zaradi možnosti vnosa in širjenja afriške prašičje kuge'

Odlaganje ostankov živali v naravi je zaradi varovanja zdravja ljudi, živali in okolja prepovedano po zakonu. Zgolj v določenih primerih se živalski stranski proizvodi (ŽSP) z dovoljenjem UVHVVR lahko odložijo na določenih registriranih mestih – denimo v krmiščih za prostoživeče živali – z namenom hranjenja živali. "Izjemoma je dovoljeno ŽSP tudi sežigati in zakopavati na mestih nastanka (v primeru naravnih nesreč in na nedostopnih območjih)," so pojasnili na UVHVVR.

Nelegalno odloženi ŽSP namreč lahko predstavljajo tveganje za prenos bolezni živali. "Trenutno je najbolj nevarno zaradi možnosti vnosa in širjenja afriške prašičje kuge. Prav zaradi tega vsako prijavo nelegalno odloženih ŽSP v naravi obravnavajo uradni veterinarji UVHVVR in v primeru tveganja odredijo koncesionarju odvoz z mesta najdbe," so opozorili predstavniki UVHVVR.

Potem ko so ribiči obvestili pristojne institucije, so po navedbah Tovornika morali pobrati meso iz vode. "Po besedah veterinarske inšpektorice naj bi bila to naša dolžnost, čeprav delujemo prostovoljno in od države ali občine ne dobimo nobenih sredstev. Inšpektorat mi je ob tem zatrdil, da njihove službe ne pobirajo kadavrov oziroma mesa iz voda. Moje vprašanje inšpektorici je bilo, kdo nam bo plačal delo, ki ga bomo opravili za njih. Odgovor je bil, da oni plačajo samo odvoz in uničenje. To izjavo sem od inšpektorata dobil tudi uradno preko e-maila," je zatrdil sogovornik in ob tem poudaril, da ribičem ni bil problem pobrati mesa, vendar jim ni po godu, da morajo brez plačila opravljati delo, za katerega so po zakonu pristojne druge institucije.

Ribiči so po zakonu dolžni pobirati mrtve ribe, ne pa ostalih kadavrov

Na UVHVVR so potrdili, da je njihov uradni veterinar seznanil ribiče s postopkom, kako naj odstranijo meso iz reke, ki ga je naslednji dan prevzela in odpeljala pooblaščena služba: "Iz listine o odvozu je razvidno, da je bilo odpeljanih 150 kilogramov živalskih stranskih proizvodov."

Ob tem so pojasnili, da so ribiške družine oziroma koncesionarji po predpisih s področja sladkovodnega ribištva in po koncesijski pogodbi dolžni izvajati naloge in aktivnosti ob poginih rib. To pomeni, da morajo pobrati oziroma sodelovati pri pobiranju poginulih rib ter jih predati veterinarsko-higienski službi. "Ta obveznost pa ne velja za ostale kadavre," so potrdili.

Zakaj so ribiči morali pobrati prašičje meso, in to zastonj, ko pa je jasno, da tovrstna opravila ne sodijo na njihova pleča? 

Odgovora na to vprašanje od predstavnikov UVHVVR nismo dobili. Na vprašanje, kdo bo ribičem povrnil stroške za delo, pa so bili konkretni: "Glede povračila stroškov, ki ne zadevajo pogina rib, jim je stroške dolžan poravnati tisti, ki jim je to naročil." Torej, v tem primeru je to, "veterinarska inšpektorica" (po besedah Tovornika) oziroma "uradni veterinar" (kot ga je poimenoval UVHVVR). Ne glede na poimenovanje pa spomnimo, da "uradni veterinar"  sodi pod okrilje UVHVVR, kar so v tej instituciji tudi sami izpostavili. 

Predstavniki UVHVVR niso pojasnili, ali bodo ribiči prejeli plačilo za opravljeno delo.

So pa dan po objavi našega članka odgovorili ekipi naše televizije POP TV, ki je prav tako pripravila prispevek o tej temi: "Stroški bodo ribičem povrnjeni, če bo ribiška družina izstavila račun izvajalcu javne službe ŽSP." 

Kljub temu, da so ribiči tokrat obuli ribiške škornje zaradi drugačne vrste mesa, pa niso jezni in ogorčeni nad delovanjem sistema, so zagotovili. "Jezi nas ravnanje ljudi, ki v že tako obremenjenem okolju naredijo tako neumnost," je strnil Tovornik.

Vsak povzročitelj stranskih živalskih proizvodov mora z njimi ravnati v skladu z uredbo

Kako pravzaprav ravnati s stranskimi živalskimi proizvodi, nas je zanimalo za konec? Na UVHVVR so pojasnili, da mora vsak povzročitelj tovrstnih proizvodov z njimi ravnati v skladu z Uredbo 1069/2009 ES. Možni načini uporabe in odstranitve teh živalskih delov so odvisni od kategorije, v katero sodijo, in so predpisani v tej uredbi. Povzročitelj mora ŽSP obdelati sam ali pa jih predati odobrenim ali registriranim nosilcem dejavnosti na področju ŽSP, denimo predelovalnim obratom, proizvajalcem hrane za hišne živali, bioplinarnam, kompostarnam ... Ti jih predelajo, uporabijo ali odstranijo na predpisani način. "ŽSP kategorije 1 in 2 morajo povzročitelji v Sloveniji oddati izvajalcu javne službe oziroma koncesionarju KOTO, ki zagotovi predelavo in neškodljivo odstranitev ŽSP," so razložili.