Vlada RS je objavila aktualne podatke glede stanja novega koronavirusa v državi. 31. marca je bilo opravljenih 1288 testiranj, potrjenih pa 39 novih okužb, kar skupno predstavlja 841 uradno potrjenih primerov. Trenutno je hospitaliziranih 111 okuženih, od tega 31 na intenzivni negi, osem pa so jih včeraj odpustili iz bolnišnice, kot je povedal vladni govorec Jelko Kacin na tiskovni konferenci. V Sloveniji je bilo do 24. ure prejšnjega dne opravljenih 23.762 testiranj. Bolnišnico je do zdaj zapustilo že 70 ljudi.
Vdor virusa v belo območje UKC Maribor
Iz UKC Maribor so sporočili, da se je ponovil vnos virusa v belo območje, kar pomeni, da so okuženega sprejeli na oddelek, kjer koronavirusa ne bi smelo biti. Okuženi je bil bolnik s hudimi poškodbami prsnega koša, ki je bil po prvem testiranju za okužbo s covid-19 negativen, drugi test pa je nato pokazal, da je pozitiven. Sprejeli so vse ustrezne ukrepe.
V rdečem območju sicer ležijo okuženi s covid-19, v belem tisti z drugimi boleznimi, sivo območje pa je vstopno, kamor pridejo bolniki z vsemi nujnimi stanji, morda tudi s covid-19. V UKC Maribor imajo v rdečem območju trenutno hospitaliziranih 31 pacientov, ki so okuženi z novim koronavirusom, od tega jih je 11 v intenzivni enoti. Vsi, razen enega, so na ventilatorjih, a v stabilnem stanju. 77 zaposlenih je preventivno v domači samoizolaciji zaradi nedavnih tesnih socialnih stikov – ne gre le za zdravstvene delavce, temveč vse zaposlene v tamkajšnjem UKC.
Prvi vdor okuženega v belo območje se je sicer v UKC Maribor zgodil že prejšnji teden. Tudi takrat je bil bolnik ob sprejemu v bolnišnico negativen na testu za covid-19, zato je bil zaradi svoje osnovne bolezni napoten v belo območje. Šele dan pozneje je bil pozitiven, kar po besedah direktorja UKC Maribor Vojka Flisa kaže na zelo zahrbtno naravo tega virusa.
Strokovni direktor kliničnega centra Matjaž Vogrin je v današnji izjavi za medije pojasnil, da je do najnovejšega vdora v t. i. belo območje prišlo v torek: "Iz regionalne bolnišnice je bil premeščen pacient, ki je preživel politravmo. Šlo je za poškodbo prsnega koša, medenice in obraza. V regionalni bolnišnici je že bil opravljen bris na novi koronavirus, ki je bil negativen, in kot tak je bil bolnik premeščen v UKC Maribor."
Povedal je, da so kljub temu ravnali s tem bolnikom zelo previdno, saj je imel povišano telesno temperaturo. "Ravnalo se je maksimalno previdno na vseh točkah, tako v urgentnem centru kot v enoti za intenzivno medicino kirurških strok. Test, ki je bil opravljen nekaj ur kasneje, je potrdil sum na covid-19," je pojasnil Vogrin.
Takoj, ko so ugotovili okužbo, so prostore, v katerih se je nahajal bolnik, očistili in razkužili. Bolnika so premestili v enoto intenzivne terapije za bolnike s covid-19, osebo, ki je bila v stiku z njim, pa preventivno izolirali. Hkrati je v preventivni izolaciji pristalo 18 zdravstvenih delavcev, od tega trije zdravniki.
"Z veseljem lahko sporočim tudi to, da smo doslej odpustili v domačo oskrbo 19 bolnikov, ki so uspešno prestali terapijo in so tako rekoč ozdravljeni in sposobni za normalno funkcioniranje v vsakodnevnem življenju," je dodal.
Bolniki v intenzivni enoti so večinoma starejši ljudje s pridruženimi drugimi boleznimi, pri ostalih hospitaliziranih bolnikih z okužbo z novim koronavirusom pa gre za ljudi v starosti med 30 in 59 let. "Marsikateri od njih nima nobene pridružene bolezni," je opozoril Vogrin.
V torek so v mariborskem kliničnem centru sicer prevzeli pošiljko desetih medicinskih ventilatorjev, ki jih že pripravljajo za uporabo.
Že šest žrtev covida-19 v šmarskem domu upokojencev
Zaradi okužbe z novim koronavirusom sta v torek umrla še dva oskrbovanca iz šmarskega doma upokojencev. Prvi, ki je imel še druge pridružene bolezni, je umrl v celjski bolnišnici, drugi pa v domu.
Po zadnjih dostopnih podatkih je v šmarskem domu starejših okuženih že 60 stanovalcev in 11 zaposlenih. Šest stanovalcev pa je na hospitalizaciji v celjski bolnišnici.
Vsi okuženi stanovalci so nameščeni v izoliranem delu doma, zaposleni pa so v domači izolaciji. Porast okužb v domu še pričakujejo, saj se bolezenski znaki še pojavljajo. Vsi oboleli sicer kažejo rahle klinične znake bolezni s covidom-19.
Dodatne brise bodo odvzemali po navodilih zdravnika. Vsi stanovalci so pod nadzorom zdravnikov primarne ravni in infektologa. Zaposleni doma upokojencev vseskozi poostreno spremljajo zdravstveno stanje in o vseh morebitnih spremembah in počutju sproti obveščajo svojce.
Zaradi izčrpanosti kadra v nekatere domove za starejše na pomoč zdravniške ekipe
V nekaterih domovih za starejše, kjer imajo večje število okuženih s koronavirusom, je osebje že izčrpano, zato se jim bodo prizadevali zagotoviti pomoč zdravstvenih ekip, je danes povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Oskrbovance v domovih bodo tudi ločevali na tri skupine glede na status okužbe.
Cigler Kralj je na današnji vladni novinarski konferenci po sestanku z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, regijskimi koordinatorji in predstavniki domov za starejše pojasnil, da bodo o pomoči odločali regijski koordinatorji zdravstvene nege, direktorji domov, štabi civilne zaščite in drugi deležniki, ki so povezani z reševanjem situacije.
Po njegovih besedah so najbolj izčrpani zaposleni v domu za starejše v Šmarju pri Jelšah in v Metliki, kjer imajo tudi največ okuženih, zato bodo tja najprej poslali pomoč delavcev, ki so usposobljeni za zdravstveno nego.
Sicer pa so na današnjem sestanku tudi iskali rešitve oziroma načine, kako v domovih zagotoviti ločeno bivanje in tudi ločeno delo za tri skupine oskrbovancev. V enem delu naj bi prebivali zdravi stanovalci, v drugem tisti s sumom okužbe na novi koronavirus, v tretjem pa oboleli za covidom-19.
Da so domovi za starejše občane kritična točka, kjer bi lahko prišlo do širjenja okužbe in kjer prebivajo osebe, ki so posebej izpostavljene tveganju ob morebitni okužbi, se zavedajo tudi na ministrstvu za zdravje, je na novinarski konferenci pojasnil minister za zdravje Tomaž Gantar.
Gantar je komentiral tudi opozorila nekaterih sindikatov glede morebitnega izvzetja določenih poklicnih skupin iz kroga upravičencev do dodatka za delo v izrednih razmerah. Pojasnil je, da je zakon o nalezljivih boleznih glede 65-odstotnega dodatka v tem pogledu jasen, hkrati pa je spomnil tudi na napoved predsednika vlade Janeza Janše o dodatnem nagrajevanju vseh vključenih v prizadevanja za zajezitev širjenja virusa.
Pripadnike rezervne sestave SV pozivajo k opravljanju vojaške službe
Ministrstvo za obrambo RS (MORS) je pogodbene pripadnike rezervne sestave Slovenske vojske pozvalo na opravljanje vojaške službe. Tiste, ki so marca 2020 opravili redno usposabljanje in bi želeli zaradi spremenjenih okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19, opravljati vojaško službo že maja ali junija, pozivajo, da čim prej vložijo prošnjo za spremembo termina vojaške službe. Prošnje lahko posredujejo na pristojne uprave za obrambo.
Prošnjo lahko vložijo tudi pogodbeni pripadniki, ki rednega usposabljanja leta 2020 še niso opravili, vendar le pod pogojem, da bi vojaško službo želeli opravljati najmanj dva meseca. Po vstopu v vojaško službo bodo morali najprej opraviti vsebine, ki so jih nekateri pogodbeni pripadniki že opravili na rednem usposabljanju, še dodajajo v ministrstvu in pojasnjujejo, da bodo pripadniki dobili vpoklic na predčasno opravljanje vojaške službe, če bo njihova matična enota spremembo termina odobrila.
Slovenska vojska sicer že pomaga pri nekaterih nalogah, povezanih z omejevanjem širjenja novega koronavirusa, v zadnjih dneh pa je aktualno predvsem vprašanje podelitve nekaterih policijskih pooblastil vojski za varovanje meje s Hrvaško.
Vlada je sicer na včerajšnji dopisni seji dokončala predlog za aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, ki predvideva podelitev izrednih pooblastil vojski za varovanje južne meje. Po pričakovanjih bo DZ o predlogu notranjega ministra Aleša Hojsa razpravljal v četrtek. Za potrditev predloga Hojs potrebuje 60 glasov podpore oziroma dvotretjinsko podporo prisotnih poslancev.
Na katere naloge bi vojska napotila pripadnike rezervne sestave, iz sporočila obrambnega ministrstva ni razvidno.
Proizvodne delavce skrbi, ker pri delu ne morejo vzdrževati varne razdalje metra in pol, prav tako pa jih skrbi za svojce, kamor bi lahko zanesli okužbo. Nekateri pa delajo na izpostavljenih delovnih mestih zaradi potrebe po zaslužku.
"Dejstvo je, da lahko pričakujemo, da je največja nevarnost tam, kjer so delavci za strojem ali trakom, in ne morejo vzdrževati razdalje," je povedala prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Velika težava je tudi v samem prihodu delavcev na delo in odmorih, ko ni možno zagotoviti varnih pogojev. Tovarne zato Dodič Fikfakova poziva, da za pomoč prosijo strokovnjake, ki jim lahko svetujejo, kako zagotoviti karseda varne pogoje dela.
KOMENTARJI (1382)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.