Po petkovi ustanovni seji in uradni ustanovitvi vseh poslanskih skupin se lahko sedaj začnejo tudi formalni pogovori vodij poslanskih skupin s predsednikom republike Borutom Pahorjem o kandidatu za mandatarja. Ta se je v sredo prav na temo postopka oblikovanja nove vlade sestal tudi z novoizvoljenim predsednikom DZ Matejem Toninom.
Tonin je v izjavi medijem dejal, da je v preteklih dneh opravil nekaj pogovorov, tudi z možnima mandatarjema – prvakom SDS Janezom Janšo in predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem. Pahorja je obvestil, da ga je nekaj voditeljev poslanskih skupin prosilo, da morda pogovorov z njimi ne bi začel prehitro in bi imeli lahko dovolj časa za posvetovanje o mandatarju oz. sestavi koalicije.
Pahor se je odločil, da z začetkom pogovorov ne bi odlašal, saj želi vendarle prispevati k temu, da se postopki oblikovanja nove vlade ne bi preveč zavlekli. Zato bo prve pogovore opravil v ponedeljek in torek. Če pa od poslanskih skupin še ne bo dobil dovolj jasnih stališč, da bi lahko ocenil, kdo ima že podporo večine v DZ, bo konec prihodnjega tedna opravil še en krog pogovorov.
Če tudi po koncu vseh posvetovanj s poslanskimi skupinami jasnega odgovora na vprašanje o večinski podpori ne bo, bo mandat podelil Janezu Janši.
Po tipanju pripravljenosti za vstop v koalicijo zdaj na vrsti vsebinska pogajanja
Sicer pa predsednik NSi že nestrpno pričakuje četrtkovo nadaljevanje pogovorov o oblikovanju vladne koalicije s predstavniki šestih strank pod okriljem prvaka LMŠ Marjana Šarca. V dosedanjih pogovorih med petimi strankami z leve sredine, v katerih NSi večinoma ni sodelovala, je bilo po njegovem kar nekaj energije posvečene temu, da se je našlo kandidata za predsednika državnega zbora.
O srečanju s Šarcem in morebitnem vstopu v njegovo pa je dejal: "Odgovoril sem mu tako kot vsakemu in kar sem govoril že pred volitvami. Če se bomo programsko uskladili in če bomo vzpostavili neko zaupanje, je to možno."
Po Toninovih besedah so v torek s strani LMŠ dobili bolj vsebinsko iniciativo, in sicer, da jim pošljejo ključne vsebinske točke. To so tudi storili, več o tem pa naj bi spregovorili na četrtkovem srečanju, "ko bo tudi bolj jasno, ali je vsebinske razlike mogoče zmanjšati ali pa so te nepremostljive".
Vseh pogajalskih izhodišč NSi Tonin ni želel razkriti, je pa med ključnimi programskimi točkami navedel realizacijo odločb ustavnega sodišča, dvig splošne dohodninske olajšave in odpravo čakalnih vrst v zdravstvu. Prav slednje bo po njegovem mnenju trd oreh pri pogajanjih.
S SDS naredili korak dlje
Medtem ko s Šarcem z vsebinskimi pogovori šele začenjajo, pa so v NSi že imeli programske pogovore z relativno zmagovalko volitev SDS. "Tam je bil vendarle narejen nek korak dlje kot pri Šarcu. V obeh primerih pa smo še daleč od tega, da bi lahko rekli 'ja, smo programsko usklajeni in lahko prispevamo glasove'," je poudaril Tonin.
Kako pa bo na smer koalicijskih pogajanj vplivala izključitev Milana Brgleza iz stranke SMC, pa lahko preberete tukaj.
Janša lahko tudi naknadno umakne soglasje k mandatarstvu
Tonin je predsednika Pahorja prav tako seznanil z ugotovitvami zakonodajno-pravne službe o tem, da lahko Janša tudi naknadno, če bo ugotovil, da vlade ne more sestaviti, umakne soglasje k mandatarstvu. V tem primeru glasovanja o njem v DZ ne bo. Niso pa še razjasnili dileme, ali to pomeni, da je s tem prvi krog iskanja mandatarstva, kot ga predpisuje ustava, že končan in se torej nadaljuje drugi krog, v katerem lahko ime mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine. Če tudi v tem krogu predsednika vlade ne bi dobili, je možen še tretji krog, kjer pa je večina za izvolitev mandatarja nekoliko manjša, zadostuje namreč večina prisotnih poslancev, medtem ko je v prvih dveh krogih za izvolitev potrebnih 46 glasov.
Slovenski parlament bo postal operativen
Novoizvoljeni predsednik državnega zbora, ki je za četrtek sklical neformalni posvet vodij poslanskih skupin, za petek pa prvi kolegij predsednika DZ, se je odločil za "politiko majhnih korakov". Načrtuje, da bi že prihodnji teden na izredni seji ustanovili tri delovna telesa in tako dobili operativen parlament. Od tukaj naprej bodo po njegovih besedah začeli teči procesi za ustanovitev vseh ostalih delovnih teles. "Ustanovitev odbora je mačji kašelj, večji problem je kadrovska razdelitev," je še dodal.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.