15 odstotkov prebivalcev živi v tveganju revščine: 'Postali smo zelo razslojena družba'

"Ta podatek je alarmanten, saj pomeni, da Slovenija vendarle ne izpolnjuje v celoti ustavne obveznosti biti socialna država," je v oddaji 24UR ZVEČER  predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel  komentiral  ugotovitve, da 15 odstotkov prebivalcev v Sloveniji živi v tveganju revščine. 

"Slovenija je brez dvoma solidarna država, koliko smo solidarna država, pa govorijo ti podatki: 254.000 prebivalcev Slovenije živi v letu 2020 pod pragom revščine, nekaj več kot 300.000 jih je pod pragom socialne izključenosti, kar je grozljiv podatek. Vsaka druga ženska, starejša nad 65 let, živi v tveganju revščine, 40.000 ljudi, ki so delovno aktivni, še vedno živi pod pragom revščine," je ponazoril.  

Socialni transferji se povečujejo, a očitno niso ciljno usmerjeni, opozarja Vesel: "Nujno je, da se sprejme nov strateški in izvedbeni dokument, to je zahteva računskega sodišča." Izpostavil je še, da so zaznali novo ranljivo skupino – mlade, ki vstopajo na trg dela in se zaradi nizkih prihodkov ne morejo osamosvojiti in načrtovati družine, je dodal. 

Treba je definirati ranljive skupine, podatek, da vsak deseti otrok živi v tveganju revščine, pa ni spodbuden, je opozoril: "Postali smo zelo razslojena družba, nekateri razpolagajo z zelo visokimi prejemki, drugi pa se skrivajo v območju revščine. Temu so namenjeni socialni transferji, a imamo le tri transferje, ki so neposredno vezani na preprečevanje revščine."

Kako bo na revščino vplivala epidemija?

Covid gotovo ne bo blagodejno vplival na preprečevanje revščine, je še ocenil Vesel. Ukrepi proti covidu so resen javnofinančni strošek. Računsko sodišče je kritično do nekaterih ukrepov, ki so bili usmerjeni v širok spekter prebivalstva, čeprav nekateri te pomoči niso potrebovali, po drugi strani pa niso bili usmerjeni k tistim, ki so to pomoč res potrebovali. "Ukrepe bo težko analizirati z eno samo revizijo, verjetno jih bo potrebnih več. Ukrepi so večkrat nekonsistentni, večkrat jih je težko razumeti," je še dodal Vesel.  

Spomnimo

Računsko sodišče je revidiralo uspešnost Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri zmanjševanju revščine v obdobju med letoma 2017 in 2020. Računsko sodišče je ugotovilo, da sta bila vlada in ministrstvo pri svojem delovanju za zmanjševanje revščine v obdobju med letoma 2017 in 2020 delno uspešna. Slovenija si je za obdobje 2013–2020 zadala, da se bo število oseb, ki živijo v tveganju socialne izključenosti, do leta 2020 zmanjšalo pod 321.000, v Strategiji razvoja Slovenije 2030 pa, da se bo stopnja tveganja socialne izključenosti do leta 2030 zmanjšala na manj kot 16 %. 

Stopnja tveganja revščine starejših samskih žensk se izrazito zvišuje

Računsko sodišče je ugotovilo, da sta bila oba načrtovana cilja v obdobju, na katero se nanaša revizija, dosežena, vendar vlada in ministrstvo nista bila uspešna pri doseganju zmanjševanja stopenj tveganja revščine vseh ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva, čeprav bi bi morala biti v skladu z resolucijo tem skupinam namenjena posebna pozornost. Stopnja tveganja revščine starejših samskih žensk, starejših od 65 let, se izrazito zvišuje, stanje se ne izboljšuje niti pri enostarševskih družinah, so pa bili socialni transferji učinkoviti pri zmanjševanju tveganja revščine otrok. 

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da revščina v dokumentih načrtovanja in v predpisih ni enoznačno opredeljena, in čeprav dokumenti načrtovanja vsebujejo načrte za zmanjševanje revščine, ministrstvo tega področja samostojno ne spremlja. Poleg tega ministrstvo v svojih dokumentih revščine ni enoznačno opredelilo in zavzelo stališča, s katerimi ukrepi oziroma pravicami iz sredstev ministrstva izvaja preventivne in s katerimi kurativne ukrepe za njeno zmanjševanje.