Le kdo si želi stati v vrsti in prositi za pomoč? Večina bi raje pošteno plačano delo

Danes je svetovni dan boja proti revščini. V Sloveniji je po statističnih podatkih za leto 2013, objavljenih letošnjega septembra, pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 odstotka ljudi, kar je za eno odstotno točko več kot leta 2012. Zvišala se je tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, in sicer z 19,6 na 20,4 odstotka.

Trenutne razmere so lahko še bolj črne, saj statistika kaže preteklo obdobje

"Zvišanje stopnje revščine za eno odstotno točko pomeni alarm," je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. A pri tem opozarja, da podatki veljajo za leto 2013, upoštevani pa so dohodki za leto 2012. "Revščina se je glede na te podatke najbolj povečala v družinah z vzdrževanimi člani. Vendar pa so spremembe socialne zakonodaje, ki so začele veljati januarja in septembra letos, naslovile prav to skupino. Že prej smo se zavedali, kaj je treba storiti, tako da so rešitve začele veljati še pred objavo podatkov o revščini za leto 2013," je poudarila.

Tonejo tudi tisti, ki so pred leti dobro živeli, so še vedno zaposleni ...

Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas ugotavljata, da so danes med prejemniki njihove pomoči tudi zaposleni ljudje z nizko plačo ali pa plače sploh ne dobijo. Danes se z revščino v Sloveniji soočajo tudi posamezniki in družine, ki si nikdar v življenju niso mislili, da bodo kdaj prestopili vrata humanitarne organizacije in da bodo vsak dan bojevali neusmiljeno bitko z revščino.

RKS: Pomoč potrebujejo tudi družine z obema zaposlenima staršema

Rdeči križ Slovenije (RKS) se vse od druge polovice leta 2008 srečuje s povečanim številom prosilcev in prejemnikov pomoči. V obdobju od leta 2008 do leta 2013 se je število tistih, ki prejemajo njihovo materialno pomoč, povečalo za več kot 51.000 ljudi. Pomoč v hrani je lani prejelo skoraj 156.500 socialno ogroženih ljudi, so dejali. "Pred letom 2008 je veljalo, da so prejemniki materialne pomoči RKS posamezniki, ki so brezposelni in brez rednih dohodkov, brezdomci in prejemniki denarne socialne pomoči, danes pa je slika povsem drugačna," je dejal generalni tajnik RKS. Prejemniki pomoči RKS so danes namreč tudi posamezniki, ki so zaposleni in prejemajo nizke plače oz. jih ne prejemajo, družine z obema zaposlenima staršema, upokojenci z nizkimi dohodki, med prejemniki pa so tudi enočlanska gospodinjstva in enostarševske družine.

Nimajo niti za položnice, grozi jim deložacija

Karitas v Sloveniji letno pomaga preko 125.502 osebam v stiski. Med njimi je več kot 22.000 družin z otroki. Vse več je družin, ki jim grozi deložacija, zaradi neplačevanja položnic in zadolženosti. Mnogi, ki sicer prejemajo minimalno plačo in niso upravičeni do socialnih transferjev, ne morejo preživeti svojih družin.

Starejši molčijo, večina za pomoč sploh ne prosi

K temu se pridružuje še preko 39.000 starejših, ki se preživljajo z zelo nizkimi pokojninami in največkrat osamljeni. Kljub temu, da živijo pod pragom revščine, običajno ne prosijo za pomoč.

Pomoč je dobrodošla, a kljub temu ...

V preteklem letu so v Karitasu ljudem v stiski razdelilo 3.302 ton hrane. "S tem smo uspeli našim prejemnikom zagotoviti za 2-3 mesece osnovne živil. V letošnjem letu smo do meseca septembra razdelili preko 1.700 ton hrane, 600 ton iz blagovnih rezerv, 1100 ton pa smo zagotovili z dobrodelnimi akcijami, sredstvi FIHO ali s strani materialnih donacij podjetij trgovcev in proizvajalcev hrane. Slovenska karitas za ljudi v stiski v decembru 2014 pričakuje še del pomoči iz Sklada najbolj ogroženim osebam, v obliki osnovnih prehranskih izdelkov v skupni količini 1.006,95 ton. Tako upamo, da se bomo tudi letos uspeli približati lanskemu obsegu pomoči," sporočajo s Karitasa.

... sta zaposlitev in primerno plačilo bolj zaželena!

V uredništvo 24ur.com je pisala bralka, ki je mati treh mladoletnih otrok, starih 14, osem in štiri leta, ter je brezposelna. "Ravno danes sem na center za socialno delo znova poslala vlogo za denarno socialno pomoč. Brezposelnih mamic je ogromno, ni pa toliko tistih, ki imajo izobrazbo 5. stopnje," pravi bralka, ki je želela ostati anonimna.

Pred časom se je odločila, da se bo prekvalificirala, saj v svojem poklicu ni našla zaposlitve. Šla je, kot je sama zapisala, v poklic, ki velja za moškega: varilka po postopku TIG. To je bilo še leta 2012. Objavljenih je bilo veliko zaposlitvenih oglasov, podjetja so iskala prav takšne varilce. A zaposlitve še kar ni dobila, zato je pridobila tudi naziv certificirana varilka. Nato nova ovira: za zaposlitev so potrebne izkušnje. Nekako se je borila in si pridobila še certifikat po postopku MIG/MAG. Redne zaposlitve pa od nikoder.

Pripravljena je iti tudi v tujino, le da dobi plačano delo, s katerim bi lahko preživljala svojo družino. "Ni problema, grem! Samo da zaslužim! Da preživim! Da mi ni treba prositi državo za denarno socialno pomoč, da ni treba stati v vrsti za paket Rdečega Križa, da lahko svojemu otroku sama plačam prehrano v šoli (sicer jo imajo, a jo plača država). Pa VEM, da bi jo lahko jaz plačala, če bi ... imela DELO. Delo v poklicu, za katerega sem se prekvalificirala," poudarja mati treh mladoletnih otrok, ki je brez premoženja, z otroki pa živijo kot podnajemniki.

Potrebujemo uspešno in zdravo gospodarstvo

Evropska poslanka Romana Tomc opozarja, da je "uspešno in zdravo gospodarstvo najboljše zagotovilo za socialno državo". Prav zato je po njenih besedah treba poskrbeti za okolje, prijazno podjetništvu. Za zmanjševanje revščine v svetu pa bi bilo treba zgraditi močno podporo za najrevnejše države, kar bi vključevalo denimo naložbe v kmetijstvo, zdravstveno varstvo in dostop do energije, pravi Tomčeva, ki je podprla kampanjo One vote 2014 za rešitev problema svetovne revščine do leta 2030.

'Politika varčevanja znižuje življenjski standard'

Po opozorilih iz Socialne zbornice Slovenije politika varčevanja znižuje življenjski standard in potiska Evropsko unijo in Slovenijo v vse večje težave. "V povprečju je že ena od dveh družin v Evropi obremenjena z izgubo dela ali skrajšanjem delovnega časa," je zapisal generalni sekretar zbornice Bojan Regvar. Solidarnost ljudi je po njegovih navedbah "zadnji branik povečevanju problema".

'Naš cilj mora biti blaginja za vse, ne le za nekatere'

Svetovni dan boja proti revščini, 17. oktober, letos še posebej izpostavlja pomen zmanjševanja revščine brez izključevanja. Poteka pod geslom Ne pozabimo na nikogar: v boju proti skrajni revščini razmišljajmo, odločajmo in delujmo skupaj. Prepad med bogatimi in revnimi spodkopava družbeni sistem in povzroča nestabilnost, poudarjajo Združeni narodi.

"V državah v razvoju 1,2 milijarde ljudi živi z manj kot 1,25 dolarja na dan, 2,4 milijarde pa jih živi z manj kot dvema dolarjema na dan," je spomnil generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. Države je pozval, da si s skupnimi močmi odločno prizadevajo izkoreniniti revščino. "Naš cilj mora biti blaginja za vse, ne le za nekatere," je poudaril.