Svet danes obeležuje mednarodni dan boja proti revščini. Ta ima več obrazov, pravzaprav jo vsak posameznik občuti drugače. V grobem pa ločimo absolutno in relativno revščino.
"V mnogih delih sveta, predvsem v manj razvitih, se še vedno spopadajo z absolutno revščino; to pomeni, da trpijo pomanjkanje dobrin in storitev, nujno potrebnih za življenje, npr. hrane, pitne vode, bivališč ipd. Statistični uradi evropskih držav merimo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine," so pojasnili na Statističnem uradu RS (Surs), kjer so pripravili primerjavo med Slovenijo ter sosednjima Madžarsko in Avstrijo.
Tako je ob podobni stopnji tveganja revščine pri nas 5,8 odstotka ljudi resno materialno prikrajšanih, to je vsak 17. prebivalec naše države. Na Madžarskem je vsak peti, v Avstriji pa zgolj vsak 28. "Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje," pojasnjujejo slovenski državni statistiki.
Iz razlik v višini razpoložljivega dohodka gospodinjstev med državami izhajajo tudi razlike v stanovanjskih razmerah in finančnih zmožnostih gospodinjstev. Iz česar sledi, da je življenjska raven relativno revnih ljudi v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem, pravijo na Surs.
Naslednji štirje grafi prikazujejo, koliko ljudi živi v gospodinjstvih, ki imajo zaradi finančne stiske naslednje težave. Podatki veljajo za leto 2015.
Revščina v Evropi
Po podatkih Eurostata za leto 2014 je v državah članicah EU 86 milijonov ljudi živelo pod pragom tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine (delež relativno revnih) je bila najnižja na Češkem (9,7 %), najvišja pa v Romuniji (25,4 %). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija (14,5 %), je imelo 8 držav.
Resno materialno prikrajšanih je bilo tedaj 45 milijonov ljudi v EU. Stopnja resne materialne prikrajšanosti se je gibala od 0,7 % na Švedskem do 33,1 % v Bolgariji. V Sloveniji je bilo resno materialno prikrajšanih 6,6 % ljudi.
Prag tveganja revščine je bil najnižji v Romuniji (1.300 EUR), najvišji pa v Luksemburgu (20.600 EUR).
KOMENTARJI (921)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.