Revni umirajo prej

Neenakosti v zdravju med posameznimi državami in znotraj njih so velike in se marsikje povečujejo, piše na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Tveganje, da bo ženska umrla v času nosečnosti ali poroda, je na Švedskem ena proti 17.400, v Afganistanu pa celo ena proti osem. V Lesotu rojena deklica lahko pričakuje 42 let krajše življenje od vrstnice, rojene na Japonskem. Deček, rojen v revnem predelu Glasgowa, lahko pričakuje 28 let krajše življenje od rojenega v premožnem delu mesta. Socialna pravičnost je torej vprašanje življenja in smrti.

Neenakosti v zdravju so prisotne v vseh državah, tako v državah v razvoju kot v razvitih državah in tudi v Sloveniji. Neenakosti morajo postati jasno vidne in razumljive, da se jih lahko začne izboljševati, zato je nastalo poročilo Neenakosti v zdravju v Sloveniji, katerega osnovni namen je spodbuditi vse, ki v Sloveniji odločajo, da postane zdravje prebivalstva ena od prednostnih nalog razvoja Slovenije in sestavni del vseh politik. Pri njeni pripravi so sodelovali Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), Statistični urad, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Onkološki inštitut Ljubljana, Center za zdravje in razvoj iz Murske Sobote in Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Evropo.

Primerjave z drugimi državami kažejo, da je bila v Sloveniji starostno standardizirana stopnja umrljivosti 680 na 100.000 prebivalcev, kar je nekoliko slabše od povprečja Evropske unije, pri čemer je pomembna razlika med prebivalci iz skupin občin z najvišjo in najnižjo osnovo za dohodnino na prebivalca. Slovenija se po umrljivosti dojenčkov v Evropski uniji uvršča v skupino držav z najnižjo umrljivostjo, pri čemer je umrljivost dojenčkov pri materah z največ osnovnošolsko izobrazbo 2,6-krat večja kot pri materah z najmanj višješolsko izobrazbo. Po umrljivosti zaradi poškodb se Slovenija uvršča v srednjo tretjino držav Evropske unije, pri čemer je pomembna razlika med skupinama občin z najvišjo in najnižjo osnovo za dohodnino na prebivalca. Poškodbe so pomemben razlog za prezgodnjo umrljivost v Sloveniji.

V Sloveniji socialno-ekonomski pogoji pomembno vplivajo na življenjske navade prebivalcev. Otroci v revnejših družinah uživajo manj sadja in zelenjave ter manj pogosto telovadijo, med revnimi odraslimi je več s prekomerno telesno težo, pri obeh spolih je delež kadilcev večji v skupini prebivalcev s poklicno, z osnovno ali nižjo izobrazbo. Več bolnikov na srcu je v starostni skupini od 45 do 64 let med prebivalci z najnižjo izobrazbo. V ekonomsko prikrajšanem severovzhodnem delu Slovenije je tveganje za raka glave in vratu pri moških večje kot v bolj razvitem osrednjem in zahodnem delu države. Nasprotno pa je tveganje za pojav malignega melanoma in raka dojke večje pri ženskah v ekonomsko privilegiranih območjih osrednje in zahodne Slovenije. Depresija in skeletno-mišične težave so manj pogoste pri bolj izobraženih prebivalcih Slovenije.

Navedene razlike med različnimi skupinami prebivalcev vplivajo tudi na umrljivost. 30-letni moški z visoko izobrazbo lahko pričakuje 7,3 leta daljše življenje kot moški z nizko izobrazbo in 4,3 leta krajše življenje kot 30-letna ženska z visoko izobrazbo, pa tudi 1,8 leta krajše življenje kot ženska z nizko izobrazbo. Podobno velja tudi za prezgodnjo umrljivost pri obeh spolih zaradi jetrne ciroze ter za umrljivost moških zaradi samomora in zaradi poškodb v prometu.

V poročilu ugotavljajo, da se bo morala Slovenija v prihodnje spoprijeti z nekaterimi izzivi, če želi zmanjšati neenakosti v zdravju. "Dejstvo je, da kot država potrebujemo novo vizijo razvoja, v kateri mora biti zmanjševanje neenakosti v zdravju ena pomembnih prednostnih nalog. Za učinkovitejše zmanjševanje neenakosti v zdravju potrebujemo tudi strateški nacionalni okvir (politiko zdravja), ki bo določil usklajene cilje in prednostne naloge za različne resorje na nacionalni in lokalni ravni. Pomembno je, da posamezni resorji na različnih ravneh prepoznajo koristi, ki jih prinaša zmanjševanje neenakosti v zdravju, kar lahko doprinese k bolj usklajenim sektorskim in medsektorskim politikam."