Revni plačujejo za bogate?

Izdajanje prvih dohodninskih odločb je po mnenju vodje poslanske skupine Zares Mateja Lahovnika pokazalo, da je reforma razbremenila predvsem najvišji sloj in najbolj obremenila srednji sloj, ki je nosilec razvoja. Lahovnik pravi, da ne držijo napovedi ministrstva za finance, da bodo po reformi vsi davčni zavezanci na boljšem, saj bo morala skoraj polovica davčnih zavezancev dohodnino doplačati.

Po Lahovnikovih besedah je nelogično postavljena tudi lestvica za izračun, zlasti njen zgornji prag. Vanj, kot je dejal, pade vsak, ki je imel lani že 1855 evrov bruto plače. "To pa pomeni, da je davčna reforma najbolj razbremenila tiste, ki jim je ta vlada napovedala vojno, se pravi tajkune, najbolj pa obremenila srednji razred, na katerem pa vedno temelji razvoj neke družbe," meni Lahovnik.

Srednji sloj izginja?

Poslanec LDS Milan Petek meni, da je pri dohodninski zakonodaji prišlo do davčne prevare. "Ob sprejemanju te zakonodaje je koalicija zagotavljala, da nihče od davčnih zavezancev ne bo na slabšem, vendar te obljube ne ustrezajo današnjim razmeram," je dejal. Dodal je, da je pri tem na slabšem predvsem srednji sloj. "Sedanja visoka inflacija pa bo verjetno še bolj spraznila družinske proračune," je prepričan Petek. Pri tem poudarja, da gre dohodninska zakonodaja najbolj v škodo srednjega sloja, nekoliko pa sta pridobila najnižji in višji sloj prebivalstva.

"V LDS smo ves čas opozarjali, da bo ravno srednji sloj prejemnikov dohodkov najbolj utrpel posledice inflacije in dohodninske zakonodaje" je dejal poslanec. Po njegovih besedah se je prav srednji sloj najbolj zadolževal tudi pri stanovanjih, izpad olajšave za stanovanja pa jim bo po njegovem pustil velike posledice. "Za to niso krivi sami, temveč tisti, ki je te obljube delil in tisti, ki je predlagal izračun dohodnine," je sklenil Petek.

Nižji in srednji sloj financirata zavezance z visokimi prihodki

Nova davčna zakonodaja davčne zavezance z najvišjimi dohodki spravlja v boljši položaj, kar pa financirata nižji in srednji sloj. Takšna ureditev je neprimerna, zato bo SD predlagala spremembo davčne zakonodaje, tudi z morebitno vnovično uvedbo stanovanjskih olajšav, je na tiskovni konferenci dejal poslanec Socialnih demokratov Milan M. Cvikl.

Z ukinitvijo olajšav plačujejo več tisti z do 950 evrov bruto mesečnega dohodka in tisti med 2500 in 6500 evrov bruto mesečnih dohodkov. "Darilo" v višini približno 4500 evrov pa so dobili tisti z najvišjimi dohodki, je poudaril Cvikl.

Ob tem je opozoril, da vlada ni povedala, da se bodo obremenitve za približno 104.000 zavezancev, ki so še lani lahko uveljavljali stanovanjske olajšave, povečale. Ministrstvo za finance se je odzvalo na omenjeno trditev. "Izračuni, ki jih je predstavil poslanec Cvikl, so narejeni na teoretičnih osnovah oz. modelih, ki ne izražajo dejanskega stanja. Trditev, da bo davčnih zavezancev, ki bodo v letu 2007 dejansko plačali več dohodnine kot v letu 2006 kar 104 tisoč, je napačna in zelo zavajajoča,“ zatrjujejo na ministrstvu.

Lipa: Davčna reforma kaznovala večino zavezancev

V poslanski skupini Lipa opozarjajo na posledice davčne reforme, ki prinaša nove obremenitve za večino davčnih zavezancev. Kot so pokazale prve dohodninske odločne, je namreč velika večina davčnih zavezancev kaznovana z doplačilom, najbolj pa bo zaradi novega sistema obdavčitve prizadet srednji socialni sloj, ugotavljata Barbara Žgajner Tavš in Sašo Peče. "Gre za velik vladni nateg in dodatno obremenitev davčnih zavezancev," pravi Žgajner Tavševa.

V NSi zavračajo obtožbe

Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Nova Slovenija (NSi) Jožef Horvat, je pri plačilu dohodnine treba upoštevati celotno odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo. "Ne drži, da bodo tisti, ki morajo dohodnino doplačati, odvedli več davka kot v letu 2006. To pomeni le, da med letom ti zavezanci niso brezobrestno kreditirali države," je poudaril. "Ni več dolgih vrst in dohodninskih obrazcev ter zbiranja računov za olajšave, saj davčno napoved v obliki informativnega računa za nas naredi davčna uprava," je poudaril Horvat. Z zakonom je po njegovih besedah uveljavljeno zmanjšanje obremenitev aktivnih dohodkov za 8,8 odstotka. "Znatno se je povečala tudi splošna olajšava, najvišja stopnja dohodnine pa se je znižala s 50 na 41 odstotkov," je dejal Horvat.

Nepravično tudi do kmetov

Pravna podlaga, ki dovoljuje pavšalno pripisovanje obdavčljivih subvencij, ki jih kmetje niso niti prejeli, je nedopustna, menijo v Lipi. Ker subvencije prihajajo iz EU, pa si v Lipi zastavljajo vprašanje, ali z izplačilom zamuja EU ali pa je Slovenija s tem denarjem "subvencionirala" neko drugo dejavnost. Žgajner Tavševa se tako sprašuje, v čigave roke je šel ta denar.

Tudi Lahovnik je bil kritičen do letošnje novosti pri izračunu katastrskega dohodka. Davčna uprava je okoli 350.000 zavezancem med katastrski dohodek obračunala davek za povprečno kmetijsko subvencijo, če so to prejeli ali ne. Po Lahovnikovih besedah takšna ureditev pomeni, da vseh 350.000 zavezancev za katastrski dohodek plačuje davek na subvencije, ki jih je prejelo 62.000 zavezancev, kar se mu zdi povsem absurdno, pa tudi neustavno.

Pri tem je kot povsem absurdno zavrnil trditev državnega Andreja Širclja, da ima vsak, ki ima nek travnik ali njivo, potencialni dohodek, ki ga je treba obdavčiti: "Za ta pristop si državni sekretar zasluži Nobelovo nagrado, saj je izumil nov koncept obdavčitve za dohodek, ki bi ga posameznik lahko dobil, pa ga nikoli ne bo. To je približno tako, kot da bi nekoga, ki dela štiriurni delovni čas, obdavčili, kot da prejema plačo za osemurni delovni čas, ker je to njegov potencialni dohodek."

Ministrstvo za finance se je odzvalo z naslednjimi besedami: "Gre za uveljavljen in preverjen način obdavčenja katastrskega dohodka, ki ga poznajo v večini držav EU (Italija za vse kmetije, Avstrija in Nemčija za majhne kmetije, Francija za nekatere delovno intenzivne kmetijske dejavnosti, Grčija, Portugalska) in ne za "izum" državnega sekretarja, kot je verjetno pomotoma sklepal poslanec Lahovnik."