"To je dodaten in nadaljnji nedopusten pritisk, ki ima znake mobinga," nam je povedal revizorkin odvetnik, ko pa smo na pravosodno ministrstvo Andreje Katič naslovili vprašanja, kaj konkretno so bile kršitve revizorke, so nas preusmerili na ugotovitve Urada za nadzor proračuna, ki spada pod finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča in ki je reviziji pravosodnega ministrstva očital, da je bila ta neskladna z usmeritvami, in ob tem podvomil v njeno nepristranskost.
Glavno revizorko na ministrstvu za pravosodje Suzano Hotzl je v ponedeljek na mizi pričakalo pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Iz ministrstva za pravosodje ji očitajo, da je kršila pogodbene obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja. Da je to dodaten in nadaljnji nedopusten pritisk, ki ga nad njo vrši delodajalec, pravi njen odvetnik, ter da ima to dejanje vse znake mobinga.
Revizorka Hotzlova se je namreč podpisala pod notranjo revizijo ministrstva za pravosodje, potem ko so se pojavila ugibanja, da stavba na Litijski 51 ni bila kupljena zakonito. Osnutek revizijskega poročila smo neuradno dobili junija, v njem pa je bilo zapisano, da so minister za finance, tedanja ministrica za pravosodje, služba vlade za zakonodajo, vlada in sam predsednik vlade s svojimi ravnanji kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske postavke.
Poročilo je tako s prstom pokazalo na odgovornost ministra za finance Klemna Boštjančiča, nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan in predsednika vlade Roberta Goloba. A ne samo notranja revizija, podobno je ugotovilo še računsko sodišče. "Investicijska dokumentacija, ki je bila pripravljena, in v tem delu, ki smo jo mi pregledali, je bila absolutno nepopolna in nepravilno pripravljena. V nasprotju s pravili, v nasprotju z zakoni, ki veljajo na tem področju. Zdaj pa za nakup neke poslovne stavbe mi tukaj ne moremo reči, da tukaj ni šlo za namen, ki ga ni bilo mogoče načrtovati. To je bilo načrtovano. Zato to tudi očitamo kot kršitev ministrstvu za finance," je v začetku septembra pojasnjevala predsednica računskega sodišča Jana Ahčin.
Kaj konkretno je revizorka kršila? Ministrstvo kaže na ugotovitve Urada za nadzor proračuna
Novembra so nato na Uradu za nadzor proračuna, ki, pozor, spada pod ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča in ga je poročilo neposredno obremenilo, pregledali revizijo pravosodnega ministrstva. Z drugimi besedami: izvedli so revizijo revizije, "kjer so zaznali okoliščine, ki lahko ustvarjajo dvom v nepristranskost pregleda, ter neenakovredno obravnavanje in vključevanje odgovornih oseb v revizijski postopek".
"Zdaj vsi tisti kritiki, ki smo jih prej poslušali, in tudi mediji, ki so bili polni kritike, tudi na koncu na ministrstvo za finance, kjer se je v veliki meri uporabljalo ugotovitve notranje revizije ministrstva za pravosodje za diskreditacijo mene in mojih kolegov na ministrstvu, tako da upam, da vsaj glede na ugotovitve Urada za nadzor proračuna bo vsaj del tega sedaj demantirano in da bodo tudi v medijih sposobni te samorefleksije," je konec novembra pojasnjeval Boštjančič.
A se je nato odzval odvetnik revizorke, ki je očitke zavrnil in opozoril, da Urad za nadzor proračuna ni upošteval pripomb revizorke Hotzlove, kljub temu da se je, medtem ko je bila bolniško odsotna, na osnutek odzvala s pripombami, spisanimi na kar 30 straneh.
"Ob prebiranju tega poročila urada se nikakor ne moremo otresti občutka, da gre za politično motivirano pripravo poročila, da se gospo Hotzl, mojo stranko, diskreditira," je 21. novembra zatrjeval odvetnik Hotzlove Klemen Golob.
Ko smo na ministrstvo za pravosodje naslovili vprašanje, kaj konkretno je kršila revizorka, so nas dvakrat preusmerili na ugotovitve Urada za nadzor proračuna, ki spada pod ministrstvo za finance.
Odvetnik revizorke pa je še sporočil, da je pisno opozorilo neutemeljeno in da se bodo borili z vsemi pravnimi sredstvi.
KOMENTARJI (257)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.