Majcnova v odzivu na računsko sodišče: izvedba popravljalnih ukrepov v dveh letih

Področje ravnanja s komunalnimi odpadki, zaradi katerega je moral mesto ministra za okolje leta 2010 zapustiti Karl Erjavec, je še vedno neurejeno. Računsko sodišče v novem revizijskem poročilu med drugim ugotavlja neskladje podatkov, odsotnost nadzora in premalo vplačanih sredstev. Odstopa okoljske ministrice tokrat ne pričakujejo, so pa ministrstvu naložili 23 popravljalnih ukrepih, pri čemer gre večinoma za pripravo načrtov aktivnosti, in 33 priporočil.

V prvi reviziji ravnanja s komunalnimi odpadki so bili na računskem sodišču nezadovoljni z izvedbo popravljalnih ukrepov, zaradi česar so izdali tudi sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja ministrstva za okolje in prostor. "Ker smo ugotavljali, da se na tem področju prav veliko ne dogaja, smo uvedli novo revizijo. Žal pa tudi danes, kar šest let po izdaji prejšnjega revizijskega poročila, ugotavljamo, da večina takrat nezadovoljivo ali delno zadovoljivo ocenjenih ukrepov še ni izvedena," je na novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi novega poročila dejal drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb.

Ministrica v odzivu: dela je veliko

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v odzivu na revizijo dejala, da je ministrstvo že lani ob njenem prevzemu funkcije pristopilo k reševanju odprtih vprašanj. Ker pa je obseg potrebnega ukrepanja velik, zaključek izvedbe popravljalnih ukrepov napoveduje v letu 2017.

Ministrica je spomnila, da je vlada letos že sprejela več uredb s področja ravnanja z odpadki. Med drugim gre za novo uredbo o odpadkih, v katero je vključila določbe več evropskih direktiv, spremembe uredbe o odlagališčih odpadkov in spremembe uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Še letos bo po njenih besedah pripravljen tudi operativni program ravnanja z odpadki.

Majcnova je zagotovila, da se je takoj lotila tudi ravnanja z odpadno embalažo, saj je ob koncu minulega leta na mnogih odlagališčih prihajalo do težav pri odvozu embalaže. Začetek reševanja tega vprašanje je bil po njenih besedah tudi ena od tistih izkušenj, ki je pokazala, da bodo kakršnekoli spremembe na okoljskem področju terjale veliko energije.

Vlada je spremembe uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo sprejela konec julija, to pa po ministričinih besedah tudi zato, ker je bil dokument tri mesece na potrjevanju pri Evropski komisiji. V vsakem primeru je prepričana, da odpadne embalaže ob koncu leta na odlagališčih ne bo več toliko kot ob koncu 2014.

Kaj ugotavlja računsko sodišče v novi reviziji?

Nova revizija se je nanašala na obdobje od leta 2009 do leta 2012; del tega obdobja je bilo področje okolja združeno s kmetijskim resorjem. Na računskem sodišču pa so upoštevali tudi ukrepe, izvedene po pregledanem obdobju, saj so na podlagi teh oblikovali svoja priporočila in zahteve.

Poročilo vsebuje zahtevo po 23 popravljalnih ukrepih, pri čemer gre večinoma za pripravo načrtov aktivnosti, in 33 poročil. Kot je pojasnil Jereb, gre skoraj za priročnik, ki so ga pripravili ministrstvu. Računsko sodišče zahteva predložitev odzivnega poročila, v katerem mora ministrstvo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti.

Sicer pa odhoda okoljske ministrice Irene Majcen tokrat ne pričakujejo. "Gre za pomembne ugotovljene nesmotrnosti, a ravno zaradi izkušenj, ki jih ima ministrstvo za okolje in prostor, kjer smo izdali že dva poziva za razrešitev ministra, pričakujemo, da bodo ukrepi končno izvedeni," je poudaril Jereb. "Zamenjava ministra ne prispeva k temu, da bi bili ukrepi izvedeni. Za računsko sodišče je bistveno bolj pomembno, da se ukrepi izvedejo, kot pa da se zamenja minister," je njihovo stališče še pojasnil Jereb.

Na računskem sodišču sicer poudarjajo, da ministrstvo za okolje in prostor čaka veliko dela, vendar pa zaradi obsežnosti popravljalnih ukrepov večinoma gre za pripravo načrtov, kdaj, kdo in kaj bo na ministrstvu naredil, da se bo stanje popravilo. "Zato tudi po izdaji porevizijskega poročila pričakujemo aktivno vlogo tako vlade kot državnega zbora, da bosta spremljala izvedbo obljubljenih aktivnosti," je dejal Jereb.

Izrazil je še upanje, da roki za izvedbo aktivnosti ne bodo postavljeni v čas mandata katere od prihodnjih vlad. "Če bi ministrstvo ukrepe, ki smo jih zahtevali v prvi reviziji, izvedlo tedaj, bi jih izvedlo z bistveno manj napora in manj težavami kot danes. A tudi če jih bo izvedlo danes, jih bo izvedlo bistveno lažje kot čez pet ali deset let," je opozoril.

Že ugotovljene nepravilnosti ministrstvo še ni odpravilo

Vsebina poročila med drugim izpostavlja, da okoljsko ministrstvo ni vzpostavilo ustrezne in celovite normativne ureditve ravnanja s komunalnimi odpadki, saj ni odpravilo neustrezne opredelitve pristojnosti za izvajanje gospodarske javne službe, kot problematičen vidijo tudi sistem več ločuješ - več plačuješ pri financiranju te službe.

Med bolj problematičnimi je tudi nadzor nad količinami odpadkov. Količina nastalih komunalnih odpadkov se je namreč v Sloveniji po ugotovitvah evropskega statističnega urada Eurostat med letoma 2008 in 2012 zmanjšala kar za tretjino, kar je nerealno. Nekatere občine so leta 2012 glede na leto prej količino nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca znižale za več kot 150 kilogramov, količina odloženih odpadkov pa je bila nižja za do 167 kilogramov.

Ministrstvo ni ugotovilo, zakaj je prišlo do takšnih številk, računsko sodišče pa navaja, da je do zmanjšanja količin prišlo predvsem v občinah, kjer nimajo lastnih odlagališč in imajo težave s tem, kam z odpadki. Tako ne gre za dejansko zmanjšanje števila odpadkov, pač pa za problem neustreznega evidentiranja oziroma neustreznega ravnanja posrednikov, ki odpadke neustrezno obravnavajo kot surovine. To pomeni, da so napačne tudi vse analize - na računskem sodišču dvomijo, da je Slovenija resnično v vrhu po deležu recikliranih odpadkov med članicami EU - ter da načrtovanje kapacitet za obdelavo podatkov temelji na nerealnih podatkih. Kot problematične poročilo izpostavlja tudi načrte države glede izgradnje centrov za ravnanje z odpadki.

Letno proračun izgubil 16 milijonov evrov

Sicer pa računsko sodišče med drugim ugotavlja tudi, da bi s spremembami lahko letno pobrali za vsaj 16 milijonov evrov več embalažnine, zaradi neustreznih predpisov na leto tudi ni bilo plačano za vsaj slab milijon evrov okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže. Nezadostni nadzor družbam za ravnanje z odpadno embalažo omogoča, da lahko presežke, ki v povprečju znašajo približno 12 milijonov evrov na leto, namenjajo za financiranje aktivnosti, ki niso povezane z ravnanjem z odpadno embalažo.