Revizija: Ministrstvo za javno upravo ni bilo učinkovito

Kot so sporočili s sodišča, se je ministrstvo že vnaprej odločilo, kaj bo izpeljalo v okviru projekta državnega računalniškega oblaka, investicijsko dokumentacijo pa je pripravilo zgolj zaradi formalnih zahtev. Iz dokumentacije po oceni sodišča ni bila razvidna opredelitev predvidene vzpostavitve državnega računalniškega oblaka. Nabava opreme je bila prilagojena odobrenim sredstvom, ne pa načrtovanemu delovnemu bremenu. Ministrstvo je v dokumentaciji navajalo tudi dokumente, ki niso obstajali, in dokumente, ki niso bili relevantni za izvajanje projekta, so izpostavili v revizijskem poročilu.

V končnem poročilu o projektu je ministrstvo zatrdilo, da je bila z vzpostavitvijo oblaka vpeljana politika odprtih standardov, zagotovljena povezljivost storitev, vzpostavljena enovita storitvena platforma na osnovi skupne arhitekture za potrebe izboljšanja dostopnosti javnih storitev državljanom, zagotovljena razpoložljivost storitev od koder koli in kadar koli ter poskrbljeno za informacijsko varnost. A na sodišču poudarjajo, da za navedene trditve ni bilo podanih obrazložitev z dokazili.

Po ugotovitvah sodišča je ministrstvo za nakup opreme s področja informacijske varnosti izbralo ponudbo, ki je bila s tehničnega vidika neustrezna. "Zato je prišlo do podvojene nabave sistemov SIEM, kar je pomenilo tudi dvakratno plačevanje vzdrževanja licenc in storitev zunanjih izvajalcev za enake funkcionalnosti do avgusta 2018," je zapisalo računsko sodišče.

V investicijski dokumentaciji je ministrstvo pojasnilo, da bo s projektom bistveno zmanjšalo obseg finančnih sredstev za informatiko v državni upravi. Toda računsko sodišče je ugotovilo, da je ocena prihrankov ministrstva v različnih dokumentih različna in sega od približno 8,6 milijona do 20 milijonov evrov. Ob tem ministrstvo ni opredelilo, kakšna naj bi bila ocena prihrankov ob upoštevanju stroškov vzpostavitve državnega računalniškega oblaka.

Prav tako ministrstvo ni pripravilo poročila o doseženih učinkih projekta in analizi morebitnih odmikov, ki ga je treba pripraviti vsaj v prvih petih letih po predaji projekta v obratovanje.

Ministrstvo se sicer po ugotovitvah računskega sodišča sooča s pomanjkanjem tehničnega znanja. Na nekaterih področjih nima niti ustrezno usposobljenih kadrov za izbiro izvajalcev in nadzor njihovega izvajanja pogodbeno določenih nalog, so ocenili.

Na sodišču med drugim opozarjajo na odsotnost strategije razvoja informatike za državno upravo. Z njeno pomočjo bi se ministrstvo morda izognilo nastali situaciji, ko je z reorganizacijo državne informatike zasledovalo cilje centralizacije, v investicijski dokumentaciji pa načrtovalo in nakupovalo oblačno tehnologijo, so pojasnili.

Ministrstvo po mnenju sodišča prav tako ni opravilo analize, katera od možnih postavitev računalniške opreme bi najbolje podprla predvidene cilje informatike v državni upravi. "Ministrstvo je pripravilo projekt državnega računalniškega oblaka, katerega cilj je bil predvsem zmanjšati stroške za državno informatiko. Vsebina projekta je bila predvsem tehnološko opredeljena. Po uvedbi državnega računalniškega oblaka se način dela za končne uporabnike ni bistveno spremenil, zato zanje ni bilo treba izvesti načrtovanega usposabljanja," je zapisalo sodišče.

Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila in podalo več priporočil za izboljšanje delovanja.