Revizija: Ministrstvo za infrastrukturo neučinkovito pri vodenju projekta 3. razvojne osi

Na Računskem sodišču so preverili, ali je ministrstvo za infrastrukturo projekt vodilo (načrtovalo, spremljajo in nadziralo investicije) učinkovito ter v skladu s strateškimi in izvedbenimi dokumenti s področja razvoja prometa. Preverili so tudi, ali je ministrstvo za okolje učinkovito pripravljalo izvedbene državne prostorske načrte in koordiniralo aktivnosti udeležencev za uresničitev prostorske strategije. 

Računsko sodišče je sklenilo, da je bilo ministrstvo za infrastrukturo neučinkovito pri vodenju projekta 3. razvojne osi, medtem ko je bilo ministrstvo za okolje pri prostorskem načrtovanju projekta delno učinkovito. Kot so zapisali, MZI ni pravočasno načrtoval finančnih vrednosti investicij, hkrati pa opredelitve ukrepov, finančnih vrednosti in terminskih načrtov ni oprl na preverljive podlage in ni v celoti upošteval resničnega stanja. Zato ni mogoče oceniti, ali je sredstva načrtoval v zadostni višini. 

Na računskem sodišču menijo, da bi moral MZI vzpostaviti sistem za načrtovanje strategije in nacionalnega programa razvoja prometa ter spremljanje njunega uresničevanje in nadzor nad njima. Jedro tega sistema so šestletni načrti vlaganj v promet, katerih predloge mora MZI vsako leto pripraviti in uskladiti na podlagi predlogov DARS in DRSI ter jih predložiti v potrditev vladi, so pojasnili. "MZI je oblikoval notranje procese za načrtovanje izvajanja strategije in nacionalnega programa, ne pa tudi za njuno spremljanje in nadzor. MZI je z zamudo pripravil pomanjkljive predloge načrtov vlaganj in jih ni vsako leto posodabljal. O realizaciji načrtov vlaganj je vladi poročal pomanjkljivo."

Kot so še ugotovili, MZI o izvajanju nacionalnega programa ni pripravljal poročil vladi in državnemu zboru in ni celovito analiziral doseganja ciljev strategije. MZI prav tako ni učinkovito sodeloval z MOP pri pripravi DPN, nekatere ključne odločitve pa so sprejemali tako dolgo, da so nekateri postopki priprave DPN mirovali več let, pri čemer izstopa odsek od Črnomlja do mednarodnega mejnega prehoda Vinica.

"DARS in DRSI na podlagi usmeritev MZI in načrtov vlaganj načrtujeta in izvajata posamezno investicijo vključno z izdelavo investicijskih in prostorskih dokumentov. MZI ni zagotovil, da bi DRSI ustrezno načrtoval svoje aktivnosti in zadostna proračunska sredstva, kar je povzročalo zastoje pri pripravi DPN. MZI je tudi pomanjkljivo koordiniral, spremljal in nadziral aktivnosti nosilcev," so zapisali. 

Kot so pojasnili, MZI odločitev o izvedbi posamezne investicije sprejme s potrditvijo ključnih investicijskih dokumentov, a MZI postopka njihove priprave ni ustrezno načrtoval in nadzoroval, posledica tega pa je, da je do konca leta 2020 potrdil zgolj dva investicijska programa od predvidenih devetih.

Ocenjeni stroški celotne 3. razvojne osi znašajo 4,2 milijarde evrov oziroma 18,7 milijona evrov na kilometer. "Gradnja posameznih odsekov je finančno neupravičena, nekatere investicije pa so upravičene šele ob upoštevanju posrednih družbenih koristi zaradi (hipotetičnih) povečanih prihodkov gospodarskih subjektov, ki bodo cesto uporabljali," piše v poročilu računskega sodišča. 

Ob tem je do konca leta 2020 MZI za večino odsekov potrdil zgolj investicijske dokumente, v katerih viri financiranja niso dokazljivo zagotovljeni, je pokazala revizija. MZI hkrati ni ocenil možnosti njihove zagotovitve, prav tako ni upošteval, da je pridobitev nadaljnjih sredstev EU manj verjetna zaradi prenizke ekonomske interne stopnje donosnosti investicij. MZI tudi ni določil drugih virov financiranja. 

"MZI je sprejel odločitve o nadaljnji izvedbi nekaterih investicij, čeprav je DARS opozarjal, da za izvedbo ne more zagotoviti dovolj lastnih sredstev oziroma drugih dolgoročnih virov financiranja, kar bi lahko ogrozilo njegovo dolgoročno finančno stabilnost. Čeprav je MZI razpolagal z analizami, ni izdelal scenarijev za vzdržno poslovanje DARS in za dodatne proračunske vire. MZI ni izpolnil vseh pogojev za uresničitev investicij iz svoje pristojnosti in k temu ni spodbudil drugih pristojnih subjektov."

'Pomanjkljivosti pri koordinaciji so prispevale k temu, da postopki trajajo nadpovprečno dolgo'

Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo na drugi strani kot izvajalec, koordinator in nadzornik izvedbe vzpostaviti procese za izvajanje prostorske strategije in koordinirati aktivnosti vseh akterjev pri načrtovanju 3. razvojne osi. Kot je ugotovilo računsko sodišče, MOP ni izvedel svojih nalog pri vzpostavitvi predvidenih koordinacijskih organov. Vladi v sprejem ni posredoval akcijskega programa za uresničevanje prostorske strategije in ni ustrezno vzdrževal zbirke temeljnih usmeritev za pripravo prostorskih aktov.

"Občasno neusklajeno in počasno ravnanje nekaterih notranjih organizacijskih enot in organov v sestavi MOP in nesprejem določenih odločitev sta povzročila večmesečne zastoje pri pripravi DPN. MOP ni izvedel vseh splošnih ukrepov za pospešitev postopkov, ki jih je naložila vlada. V posameznih primerih ni spodbujal MZI k izvedbi ukrepov za nadaljevanje prostorskega načrtovanja nekaterih odsekov, kar je prispevalo k nekajletnemu mirovanju."

Pomanjkljivosti pri koordinaciji so prispevale k temu, da postopki trajajo nadpovprečno dolgo, tako da sta bila v petih letih za 3. razvojno os sprejeta zgolj dva DPN od osmih, pri čemer sta bila dva sprejeta že prej, so zapisali na sodišču. Ocenjujejo, da ne bodo pripravljeni do rokov, ki jih je načrtoval MZI, in da se zamika trenutek, ko bo 3. razvojna os zgrajena in izpolnjevala svojo funkcijo.

Ugotovili so še, da MOP ni pripravil dopolnitve prostorske strategije z opredelitvijo ceste od Črnomlja do mednarodnega mejnega prehoda Vinica, kar pomeni, da v času, ko je MZI še načrtoval izvedbo, prostorska strategija ni vsebovala jasne podlage za načrtovanje. 

"MOP je vladi predlagal sprejem odločitve o priključitvi severnega dela 3. razvojne osi na avtocesto A1 pri Šentrupertu na podlagi argumentov iz strokovne podlage, vendar je bila ta varianta z odločitvijo vlade prej že spoznana za nesprejemljivo. MOP bi moral pred oblikovanjem predloga odločitve zagotoviti dodatno strokovno proučitev, saj so strateška izhodišča in obstoječe strokovne podlage nakazovale vsaj eno primerno alternativo. MOP tudi ni zagotovil, da bi pripravljavci strokovnih podlag za srednji del 3. razvojne osi dodatno analizirali tudi varianto izvedbe v zahodnem koridorju, da bi ugotovili, ali morda predstavlja učinkovitejšo povezavo s severnim delom 3. razvojne osi kot varianta, ki je predvidena sedaj."

Revidiranca sta med revizijskim postopkom sicer sprejela nekatere popravljalne ukrepe, a je računsko sodišče od obeh ministrstev zahtevalo predložitev odzivnih poročil. V teh morata izkazati popravljalne ukrepe.