Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je prejšnji četrtek izdalo sodbe v zadevah Maselj, Petrović, Brlek, Faganel in Puzin. Peterica je v svojih pritožbah navajala, da jim je Republika Slovenija zaradi neustreznih bivalnih pogojev v ljubljanskem zaporu kršila pravico do prepovedi mučenja oziroma nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kakor izhaja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, piše v sodbi.

Sodišče je v vseh petih zadevah odločilo, da je Slovenija pritožnikom kršila s konvencijo varovane pravice in ji naložilo plačilo odškodnine. Puzin bo dobil štiri tisočake, Brlek 1500 evrov, Faganel 2500, Maselj 1300, Petrović pa tisočaka. Slovenija bo bo morala vsakemu pritožniku poravnati tudi za 500 evrov odvetniških stroškov, so pojasnili na državnem pravobranilstvu.

Sodba je dokončna in zato ni več mogoče vložiti zahteve za ponovno obravnavo pred velikim senatom. Slovenija mora odškodnino plačati v treh mesecih.

Glede razmer v ljubljanskih zaporih je ESČP prejšnji četrtek državnemu pravobranilstvu vročil sklepe tudi v 23 zadevah, v katerih je pritožbe razglasilo za nesprejemljive za obravnavo.

Odškodnine dosojene le za ljubljanski zapor, zaprti na Dobu neuspešni

Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da spremljajo sodno prakso ESČP, ugotovitve vseh sodb, povezane z zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij, pa bodo podrobno preučili in upoštevali v okviru prihodnjih normativnih sprememb. Ob tem poudarjajo, da je bila, kakor izhaja iz sodb, akutna problematika prezasedenosti ugotovljena v ljubljanskem zaporu za leti 2009 in 2010. Pritožbe zapornikov glede stanja v drugih zaporih pa se je praviloma zavrglo, so dodali.

Na ministrstvu in v pristojnih službah si tudi prizadevajo, da bi z mehanizmi, kot je premestitev zapornikov v manj zasedene zavode, zagotovili, da do podobnih okoliščin ne bi več prihajalo.

Tudi podatki državnega pravobranilstva kažejo, da jim je ESČP glavnino pritožb o razmerah v zaporu vročil leta 2010, in sicer 145 za zapor na Dobu in 15 za ljubljanski zapor. Od leta 2012 in do 20. oktobra letos je pravobranilstvo prejelo še 77 pritožb, vse so bile povezane z razmerami v ljubljanskem zaporu.

Glede razmer na Dobu je ESČP 144 zadev označilo za nedopustne, v enem primeru pa se je postopek zaradi smrti pritožnika ustavil. Kot pravijo na pravobranilstvu, so uspešno izpodbili vse trditve zapornikov o kršitvah človekovih pravic in dokazali, da so okoliščine prestajanja kazni kljub morebitni zasedenosti zavoda v skladu s konvencijo.

Kot odločilno je sodišče upoštevalo okoliščino, da so sobe pritožnikov kar od 6. do 23. ure odklenjene, zaporniki pa se lahko prosto gibajo po celotnem krilu zapora. Prav tako lahko zaporniki v zavodu delajo, se ukvarjajo z drugimi prostočasnimi dejavnostmi ter dve uri dnevno preživijo na svežem zraku.

So bile pa zato izrečene odškodnine zaradi razmer v ljubljanskem zaporu. Do novembra 2014 je bilo takih sodb deset v skupni vrednosti odškodnin 80.200 evrov. Če prištejemo še zadnje sodbe, se številka dvigne na 90.500 evrov, tukaj so še stroški odvetnikov. V zadnjem primeru je skupaj teh stroškov za 2500 evrov, če prištejemo še stroške odvetnikov iz prejšnjih zadev, pa se številka že giba okoli sto tisočakov.

Od lani tudi za več deset tisočakov poravnav

Lani je pravobranilstvo s pritožniki začelo sklepati tudi poravnave, in sicer v primerih, ko so zahtevki utemeljeni. Doslej so sklenili pet poravnav, njihova skupna vrednost znaša več kot 41.000 evrov. Pravobranilstvo ocenjuje, da se s tem prispeva k hitrejšemu zaključevanju zadev, stroški, ki bremenijo proračun, pa so zaradi hitrosti postopka nižji.

Na podlagi enostranske izjave, ko je torej Slovenija v postopku pred ESČP priznala kršitev in pritožniku ponudila pravično zadoščenje, je država septembra letos v eni zadevi plačala 12.500 evrov odškodnine.

Zaporniki zaradi razmer v zaporih pravico iščejo tudi doma, prva tovrstna zadeva zaradi neustreznih bivalnih pogojev se je pred domačnimi sodišči pravnomočno zaključila leta 2011. Tožnik je dobil 2290 evrov odškodnine. Pravobranilstvo je v letu 2012 dobilo v obravnavo še sedem zadev, leta 2013 13, lani pa kar 36.

Tožniki od države zahtevajo plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jim nastala zaradi kršitve osebnostne pravice do dostojanstva med prestajanjem pripora.

Zaprti državi očitajo prezasedenost zaporov, utesnjenost, nečistočo ...

Državi očitajo prezasedenost, slabo zračenje bivalnih prostorov, čakanje na prosto stranišče, dotrajanost opreme, vzglavnikov, postelj, brisač, premalo prostora za shranjevanje osebnih predmetov, kajenje sojetnikov, premajhno mizo za sočasno prehranjevanje vseh zaprtih v sobi, nečistočo, smrad, pomanjkanje zasebnosti, diskriminacijo pri nakupu v zavodski trgovini, nezmožnost opravljanja dela in zdravstvene težave.

V nobeni od teh zadev v predhodnem postopku - torej ko je pritožnik pred začetkom postopka proti državi pravobranilstvu predlagal, da se zadeva reši, še preden gre na sodišče - še ni bila plačana odškodnina. Pravobranilstvo je zahtevek zavrnilo ali pa vlagatelj ni sprejel poravnalne ponudbe.

So pa pravnomočno zaključene še štiri pravdne zadev, poleg omenjene, ko je morala država izplačati 2290 evrov. Skupna vrednost odškodnin znaša nekaj čez 14.000 evrov. Ostale zadeve so še odprte.

Dvanajst zadev je sicer prejel še zunanji oddelek pravobranilstva v Novem mestu, vendar v nobenem primeru ni bila dosojena oziroma izplačana odškodnina.

Vse doslej izplačane odškodnine tako skupaj znašajo okoli 170.000 evrov, če sem prištejemo še, da je morala država poravnati tudi odvetniške storitve pritožnikov, pa številka nanese okoli dvesto tisočakov.