Po predhodnem skupnem sestanku na temo digitalne vključenosti starejših sta danes izjavo glede rešitev podala ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik.

"Ekonomsko-socialne razmere v Sloveniji so vedno bolj zaostrene. Na vladi vsak teden sprejemajo ukrepe za blažitev draginje," je uvodoma opomnila ministrica in dodala, da je pred nami nepredvidljivo obdobje. "Prav zato je treba sprejemati vrsto dobro premišljenih in ciljno usmerjenih ukrepov, ki bodo upoštevali tudi odgovorno porabo javnih sredstev," je prepričana.

"Noben od teh ukrepov ne sme biti diskriminatoren, ukrep glede digitalnih bonov za starejše pa je diskriminatoren v več pogledih," pravi ministrica. Prvič je diskriminatoren zato, ker predvideva, da so vse starejše osebe digitalno nepismene oziroma na tem področju šibke. Pri tem je dodala, da to ne drži in da je veliko starejših že dobro digitalno pismenih. 

Kot drugič je ukrep diskriminatoren zato, ker predvideva, da so vse starejše osebe finančno šibkejše in zato potrebujejo finančno pomoč za nakup računalniške opreme, torej digitalne bone, kar po njenih besedah prav tako ne drži. 

Kot zadnjo točko je izpostavila še število bonov. "V javnosti se je govorilo, da gre za pilotni projekt in da naj bi se v prihodnjem letu poskrbelo še za ostale. To ne drži," je dejala in pojasnila, da je predvidenih sredstev za okoli 50.000 oseb. "Kar je še vedno bistveno manjša številka od vseh prebivalcev, ki so starejši od 55 let," je še dodala. 

Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ga je pripravila prejšnja vlada, so podprle različne organizacije, od gospodarske zbornice do javnih univerz in tudi ZDUS. "Izkazalo se je, da je bila večina teh organizacij izigranih, saj so pripravljalci zakona in tudi tega razpisa nekatere podatke zamolčali," je ostra ministrica, pri čemer je ponovno izpostavila število upravičencev. "S strani Slovenskega regionalnega razvojnega sklada pričakujemo poročilo, revizijo postopkov, da ugotovimo, ali je prišlo do kakršnih koli nepravilnosti," je pojasnila. Po 2. septembru, ko bodo imeli poročilo, bodo vedeli kako ravnati naprej. 

Napovedala je, da prav zato pripravljajo novelo zakona in dodala, da želijo v pogovor vključiti čim več deležnikov. "Nič o meni brez mene," je izpostavila kot vodilo in dodala, da morajo biti deležniki vključeni tako v proces priprave novele kot tudi posameznih ukrepov. Na ministrstvu se jim zdi tako ključno, da o ukrepih govorijo tudi z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). 

Predlagane rešitve: ustanovitev računalniškega sklada

Eden od ukrepov, ki jih je naštela ministrica, je ustanovitev računalniškega sklada, s pomočjo katerega bodo lahko državljani prišli do računalniške opreme, ki jo potrebujejo in si je sami ne morejo privoščiti. Bolj pomembno kot to, da vsak posameznik dobi svoj računalnik, se jim na ministrstvu zdi dostopnost računalnikov v javnih ustanovah. "Radi bi opremili razne organizacije, ki so v vsakdanjem stiku s starejšimi, to so domovi za starejše ali pa na primer knjižnice," je naštela. 

Ključno se jim zdi tudi, da starejši pridejo do internetne povezave. "Želimo jih ozavestiti, da je dostop do interneta univerzalna storitev," je dejala.

"Nenazadnje si želimo opolnomočiti starejše, da se bodo lahko znašli v današnjem svetu. Da znajo pošiljati elektronska sporočila ali se naročiti k zdravniku," je dejala ministrica in naštela več aplikacij, ki bi starejšim lahko olajšale življenje, med drugim spletne banke, z-Vem in eUprava. "Vse te ukrepe želimo načrtovati in izpeljati skupaj," je dejala.  

"Celotna zadeva je zelo neugodno vplivala na starejšo populacijo," je dejal Sušnik in pojasni, da so prejeli ogromno pripomb, zaradi česar so tudi začeli protest, da se zadev ustavi. Kljub temu verjame, da bodo zadevo rešili. "Če je denar, naj bodo boni za vse, če pa ga ni, pa naj se tudi te bone umakne," je še dodal.

Izobraževanja po vrsti spodrsljajev začasno ustavili

Zahtevo po začasni ustavitvi vseh aktivnosti, povezanih z izdajo digitalnih bonov starejšim, je že pretekli torek zahtevala vladna služba za digitalno preobrazbo. Po njihovih besedah naj bi prihajalo do številnih nepravilnosti, več starejših se je obrnilo tudi na varuha človekovih pravic. Predvidenih sredstev je namreč dovolj le za 5000 starejših od 55 let, ki se morajo za pridobitev bona udeležiti računalniškega izobraževanja. Do mest na tečajih je skoraj nemogoče priti, tudi tisti, ki so bili dovolj vztrajni ali pa so preprosto imeli srečo, bi se morali v veliko primerih na tečaj voziti v drug kraj. 

Razlog za poziv k začasni ustavitvi aktivnosti so nepravilnosti, ki so jih zaznali pri izvajalcu izobraževanj Smart Naris. "Od predhodnega zbiranja prijav do spreminjanja časovnih terminov, lokacij in nezakonitih zahtev na prijavnih obrazcih (povrnitev stroškov izobraževanja v primeru neudeležbe)," so nanizali. Po njihovih navedbah se pojavljata dvom o pravilnosti celotnega izbirnega postopka za dodelitev sredstev v okviru javnega razpisa in dvom, ali morebiti prihaja do nepravilnosti pri izvajanju pogodb tudi pri drugih izvajalcih izobraževanj. 

Ministrica je od sklada zahtevala, da nemudoma znova preveri pravilnost opravljenega izbora izvajalcev in pri vseh izvajalcih, s katerimi je sklenil pogodbe, izvede nadzor, ali pogodbe izvajajo v skladu z določili razpisa, razpisne dokumentacije in sklenjenih pogodb. Končno poročilo o morebitnih nepravilnostih pričakuje do 2. septembra. 

Smart Naris: Ministrica s tako potezo otežuje dvig digitalne pismenosti

Na dogajanje so se odzvali tudi v podjetju Smart Naris, gre za enega od izvajalcev, ki se je prijavil na razpis za izobraževanje starejših. Direktor podjetja David Mohar je zapisal, da odločitev o začasni zaustavitvi izobraževanja starejših povzroča zmedo med upravičenci in ponudniki. "Starejši občani, ki so že prijavljeni, na izobraževanja težko čakajo in jim ministrica s tako potezo otežuje dvig digitalne pismenosti," pravi direktor.

Dodal je, da na strani izvajalcev poleg zmede nastaja tudi gospodarska škoda. Po njegovih besedah je v javnosti prišlo do napačnega vtisa, da je za zaustavitev aktivnosti iz razpisa krivo njihovo podjetje. Dodal je, da so očitki s strani sklada, da naj bi kršili pogodbe, neutemeljeni. "Zdaj je jasno, da so bili takšni očitki servirani s strani ministrstva zgolj z namenom, da doseže prekinitev aktivnosti na področju digitalne preobrazbe starejših državljanov," je prepričan.