Rešitev za fiskalno pravilo iščejo v spremembah referendumske zakonodaje

Potrebne dvotretjinske večine za vnos fiskalnega pravila v ustavo ta trenutek ni, je po sestanku dejal premier Janez Janša. Kot je pojasnil, se je to nakazovalo že dlje časa. Pri tem je spomnil, da se odnos do fiskalnega pakta, ki je podlaga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, spreminja tudi drugod po Evropi.

V zvezi s spremembami referendumske zakonodaje je predsednik vlade pojasnil, da je prišlo do razmeroma velikega soglasja zbranih predsednikov strank, tako da se bo ta postopek nadaljeval.

Kot je povedal, so se vsi strinjali, da se iz referendumskega odločanja izvzame zakone, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna. Strinjali so se tudi, da bi se referendum o sprejetih zakonih lahko razpisalo le na zahtevo 40.000 državljanov, medtem ko se lahko danes tudi na zahtevo poslancev ali državnega sveta. V zvezi s kvorumom pa so bila mnenja deljena.

Janša je povedal še, da je na sestanku prišlo do izraza tudi enotno stališče vseh, da današnja referendumska pobuda obeh policijskih sindikatov za zadržanje zakona za uravnoteženje javnih financ ni na mestu. Dodal je, da bi referendum na to temo lahko za državo pomenil usoden udarec.

PS: Slovenija potrebuje razvojno politiko

"Mi smo povedali, da fiskalnega pravila ne podpiramo, takšno je bilo naše stališče tudi ob začetku postopkov," je pred začetkom sestanka dejal predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković. Kot je poudaril, Slovenija potrebuje razvojno politiko, zato bi morali fiskalni pakt, ki je podlaga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, spremljati ukrepi za gospodarski razvoj.

V zvezi s spremembami referendumske zakonodaje je Janković ponovil, da so v PS za to, da se referendum razpiše samo na zahtevo najmanj 40.000 državljanov. Poleg tega si želijo tudi določitve kvoruma oz. zahteve določene volilne udeležbe, potrebne za to, da bo mogoče referendumski izid šteti za veljaven.

Predsednik SD Borut Pahor, ki je dal pobudo za sestanek o spremembah referendumske zakonodaje, je poudaril, da ni nujno, da se bodo zbrani strinjali s koristnostjo omejitve referendumov. "Če se s tem ne bo strinjal prvak SDS in predsednik vlade, če v tem trenutku torej ne bo razumevanja za to, omejitve še dolgo ne bo," je menil.

Inflacija referendumov

"Vse politične stranke razen ene so pred volitvami obljubljale, da bodo nekaj storile na temo referenduma. To je tema, ki je v zadnjem času pokazala, da smo imeli inflacijo referendumov in smo celo govorili o referendumaniji. Zdaj, ko bi bilo treba ta korak storiti, da normaliziramo ta demokratičen postopek, pa ni prave politične volje," pa je pred začetkom sestanka dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter prvak SLS Radovan Žerjav.

Sam se zavzema tako za vnos fiskalnega pravila v ustavo kot za spremembe referendumske zakonodaje, tako da bo lahko katera koli vlada normalno sprejemala odločitve in reševala državo. "Mislim, da smo prišli tako daleč, da ni več 'heca' in se tudi zaradi političnih razlogov ne moremo več 'zafrkavati'," je izpostavil.

Ustavna večina je negotova

Ustavna komisija DZ je minuli teden z dvotretjinsko večino podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo, pri čemer sta potrebna glasova zagotovila člana iz vrst SD, predsednik stranke Pahor in vodja poslanske skupine Janko Veber.

Kljub temu je ustavna večina, ko gre za glasovanje na seji DZ, negotova. Ob predpostavki, da ne bo podpore PS, katere najvidnejši predstavniki so se nedavno izrekli proti fiskalnemu pravilu, člani ustavne komisije iz stranke pa so glasovali proti, se postavlja predvsem vprašanje ravnanja poslancev SD. Ti so sicer precej neenotni.

Očitno se rešitev za nastalo zagato, ko se je postopek spremembe ustave ustavil tik pred zadnjo stopnico, išče v sočasnih spremembah referendumske zakonodaje. Tako v SD kot v PS so nedavno jasno poudarili, da vnos fiskalnega pravila v ustavo ne bi smel predstavljati obvoda za morebitno omejevanje referenduma, v obeh strankah pa si želijo sprememb področne zakonodaje.

Gre za vprašanje določitve praga volilne udeležbe za veljavnost referenduma, omejitev pravice do predlaganja referenduma le na državljane in omejitev referenduma po vsebini. Ta med drugim ne bi bil možen za fiskalne zakone.