Slovenija

Rešitev v razumnem roku

Ljubljana, 04. 07. 2007 15.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vlada je pripravila predog zakona, ki naj bi pospešil denacionalizacijske postopke. Krog upravičencen ostaja isti.

Sodišča naj bi denacionalizacijske postopke hitreje zaključevala
Sodišča naj bi denacionalizacijske postopke hitreje zaključevala FOTO: Kanal A
Predlog zakona uvaja tudi roke za zaključevanje sodnih postopkov. Za odločitev upravnega in vrhovnega sodišče je predviden rok 30 dni, za ustavno sodišče rok 60 dni in za odločanje ministrstva za notranje zadeve o predhodnem vprašanju obstoja državljanstva rok 60 dni.

Vlada je pripravila predlog zakona o vračanja podržavljenega premoženja, ki naj bi zagotovil hitrejše zaključevanje postopkov, s tem pa tudi uveljavljanje pravice do odločanja v razumnem roku. Pred upravnimi organi je še 1900 nerešenih zadev, po besedah ministra za pravosodje Lovra Šturma pa bi morale biti rešene do izteka mandata te vlade. "Vendar pa to najbrž ne bo moglo veljati za tiste primere, kjer je še vedno odprto vprašanje državljanstva," je dejal.

V denacionalizacijskem postopku je tudi zemljišče na območju mestne občine Ljubljana, kamor naj bi v skladu z dogovorom preselili družino Strojan. Dobili naj bi ga kot zamenjavo za zemljišče v Ambrusu, vendar pa po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića "zamenjava zemljišča očitno sploh ni možna, ker je zemljišče v denacionalizaciji".

Predlog zakona ne širi kroga upravičencev in ne omogoča uveljavljanja novih pravic. Znova pa so status denacionalizacijskih upravičencev dobili rojeni na območju sedanje republike Slovenije, ki so praviloma tudi slovenske narodnosti, a so se pozneje preselili na območje nekdanjih republik SFRJ in imajo sedaj državljanstvo ene izmed držav, ki so nastale iz nekdanjih republik skupne države. Takim osebam predlog priznava status upravičenca, če so bile rojene na območju sedanje republike Slovenije in če so bili na istem območju rojeni tudi njihovi starši.

Predlog zakona za tuje državljane predpisuje pogoj vzajemnosti. Tuj državljan je tako upravičenec le, če je tudi slovenskemu državljanu v njegovi državi priznana taka pravica.

Glede dogovora o zamenjavi zemljišča družine Strojan pri Ambrusu z zemljiščem v lasti države na območju MOL pa je župan dejal, da "zamenjava zemljišča očitno sploh ni možna, ker je zemljišče v denacionalizaciji".

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

jantal@mail386.com
05. 07. 2007 20.34
Norija. Vse skupaj bi moralo bit že davno končano. Sploh pa jes za tako denacionalizacijo nisem. Vsem tistim, ki so jim po vojni vzel premoženje bi moral takoj vse vrnat. Razen cerkvi in veleposestnikom in seveda takratnim izdajalcem. Ti po mojem niso niti malo upravičeni do kakršnega koli vračila. Izdajalci zaradi izdaje. Cerkev in veleposestniki pa zaradi izkoriščanja in prilaščanja primoženje iz prejšnjih časov.
Luka Kovi? 1
04. 07. 2007 18.55
Denacionalizacija je bila sprejeta kot politična usmeritev te države. Res je bila sprejeta v Državnem zboru, kjer so imele pomladne stranke večino. Vendar je bil zakon o denacionalizaciji popravljan kar nekajkrat v Državnem zboru, v katerem so imele "leve" stranke večino. Če bi hoteli, bi ga lahko tudi odpravili. Pa ga niso. Usmeritev te države, da bo popravila krivice, ki so nastale z nacionalizacijo, je ostala. Dejstvo pa je, da se postopki vlečejo. Zakon, o katerem govori članek, je namenjen le učinkovitejšemu delu državne uprave in sodišč. O izropanju Slovenije, ki ga omenjajo nekateri komentatorji pa toliko. Slovenija je bila v veliki meri izropana na podlagi nikoli domišljenega instituta "družbene lastnine". Splošno pojmovanje te lastnine je bilo, da je od vseh in od nikogar. Tako se je s to lastnino tudi ravnalo. Komu pa škodim, če nekaj od tega odnesem domov? Glej ga, pa se je znašel! Bom še jaz! In je kopnela, lastnina nas vseh namreč. Pojmovanje družbene lastnine je ostalo v naših glavah. Lep primer so vrtičkarji. Ropanje Slovenije se je nadaljevalo z lastnjinjenjem podjetij. Pa s takšnimi in drugačnimi transakcijami in prodajami. Denacionalizirano premoženje ostaja v tej državi. Tako tisti, ki so ga ali ga bodo dobili, pa tudi vsi drugi morajo vedeti tudi to, da lastnina ni zgolj pravica. Je tudi idgovornost. Pogosto ne tako zelo majhna.
hinko.murovec@siol.net
04. 07. 2007 17.57
Kaj , če bi to razumeli kot pripravo na sestop z oblasti in poskus na hitro čim več premoženja prenesti na svoje simpatizerje in RKC. Sedanja vladajoča SDS se na vse načine trudi Slovenijo izropat do maksimuma , morda bi zadeva šla bolj počasi a so spoznali, da so zavozili in jih je večina spregledala zato postajajo vedno bolj živčni in vedno bolj odkrito diktatorski. Počasi bo tudi najbolj butast kmet dojel, da JJ ni tak dobrotnik in angel , kot se je kazal pred volitvami. Sedaj mora preden se za večno poslovi na hitro čimveč pobasat v prave vreče in potem verjetno po praksi prednikov malo preko luže na varno. Srečno. LP
Jožajoža
04. 07. 2007 17.51
ker vedo, da jim teče zadnja ura, bodo janšisi naredili vse, da bodo pobrali SLOVENCEM še zadnje nepremičnine in jih vrnili pomagačem nacistom in fašistom
prisoten@email.si
04. 07. 2007 16.56
mogoče bo cerkev dobila še kaj nazaj, saj ima premalo. hahah