Rešitev so začasni sodniki

Pravosodno ministrstvo je v sporočilu za javnost poudarilo, da je imenovanje sodnikov za določen čas optimalna rešitev za odpravo sodnih zaostankov ob uresničevanju projekta Lukenda.

Ministrstvo zato zavrača trditve, da predlog Ustavnega zakona, ki ga je pred dnevi sprejela vlada, predstavlja umik od samostojnosti pravosodne veje oblasti in poskus politizacije pravosodja. Namen izvolitve sodnikov za določen čas je izključno za zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Za odpravo sodnih zaostankov je Ministrstvo za pravosodje pripravilo projekt Lukenda, ki predvideva vrsto ukrepov, med temi tudi spremembe nekaterih zakonov, ki zagotavljajo učinkovitejše delo sodišč s ciljem odprave sodnih zaostankov na sodiščih in tožilstvih do 31.12.2010. Za dosego tega cilja pa bo v tem obdobju potrebno zagotoviti tudi dodatne zaposlitve sodnikov.

Optimalna rešitev je zaposlitev sodnikov za določen čas, naslednja pa zaposlitev sodnikov za nedoločen čas, za kar ni potrebna sprememba ustave, so še zapisali na pravosodnem ministrstvu.

Predlogu nasprotuje večina poslanskih skupin

Da bi se v državnem zboru začel postopek za spremembo ustave, s katero vlada predlaga imenovanje "začasnih" sodnikov za dobo petih let, je zelo malo verjetno. Predlagana rešitev namreč ne uživa potrebne dvotretjinske poslanske podpore, saj ji večina poslanskih skupin nasprotuje.

Do predloga za spremembo ustave so izjemno kritični v opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijski DeSUS, pa tudi v SLS mu bodo po vsej verjetnosti nasprotovali. Pri podpori vladnemu predlogu zaenkrat vztrajajo poslanci SDS in NSi, ki pa tudi niso naklonjeni "ad hoc" spremembam ustave.

SDS in NSi za spremembo

V največji poslanski skupini SDS še vedno vztrajajo pri podpori vladnemu predlogu, saj je po besedah vodje poslanske skupine Jožeta Tanka edini realni predlog za odpravo sodnih zaostankov. Predlog podpirajo tudi v NSi. Kot je povedal poslanec te stranke Anton Kokalj, so sicer v NSi zelo konzervativni, kar se tiče hitrih sprememb ustave, kljub temu pa menijo, da je predlog dober.

Poslanec SLS Josip Bajc je pojasnil, da stranka omenjenih sprememb po vsej verjetnosti bo podprla, saj so prepričani, da takšna rešitev, z "ad hoc" spremembami ustave ni prava.

Rešitev ni sprejemljiva tudi za DeSUS in opozicijske SD, LDS in SNS, ki so nasprotovanje vladnemu predlogu izrazile že prejšnji teden.

Kacin: Vlada meče pesek v oči

Po prepričanju prvaka opozicijske LDS Jelka Kacina, pomeni vladni predlog za spremembo ustave, ki bi omogočila imenovanje sodnikov z začasnim mandatom, korak stran od samostojnosti pravosodja in poskus njegove politizacije. Zato ne izključuje možnosti, da gre pri vladnem predlogu za spremembo ustave zgolj za "pesek v oči, da bi se krivce za sodne zaostanke iskalo drugje, vsekakor pa zunaj vlade".

Kot je znano, je v vlada minuli teden pripravila predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, ki predvideva nov 129.a člen ustave. Besedilo novega člena predvideva, da so za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni sodniki z začasnim mandatom za dobo petih let.

Odprava zaostankov tudi brez spremembe ustave

Kolegij predsednika vrhovnega sodišča, ki je obravnaval delovno besedilo ustavnega zakona o spremembi četrtega poglavja ustave, meni, da bi bilo mogoče v ustreznem času odpraviti sodne zaostanke tudi brez spremembe ustave. Vrhovno sodišče je v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje namreč že pripravilo načrt za zaposlitev dodatnih 70 sodnikov za nedoločen čas, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Omenjeni načrt predvideva zaposlitev dodatnih 70 sodnikov za nedoločen čas, s čimer bi se zapolnila že sistemizirana in nezasedena sodniška mesta, ter zaposlitev 250 delavcev podpornega osebja za določen čas - za izvedbo projekta odprave zaostankov. Za naslednji dve leti se predvideva še zaposlitev po 250 delavcev podpornega osebja vsako leto.

Če bodo uresničene te zaposlitve, kolegij ocenjuje, da bo ob sicer nespremenjenih okoliščinah mogoče v ustreznem času odpraviti zaostanke tudi brez spremembe ustave. Če pa se bo pokazala potreba po zaposlovanju še dodatnih sodnikov, naj se te zaposlitve opravijo po postopkih, predvidenih za zaposlitev sodnikov s trajnim mandatom.

Poleg morebitnega povečanja števila sodnikov lahko po oceni kolegija k odpravi zaostankov bistveno prispeva boljša organiziranost sodstva, predvsem pa dodatna zaposlitev večjega števila podpornega osebja, ki naj sodnike razbremeni nesodniških opravil pri sojenju.

Glede na to, da slovensko sodstvo že nekaj let obvladuje pripad, je utemeljeno pričakovanje, da se bodo po odpravi zaostankov v sodstvu pokazali kadrovski presežki tako pri sodnikih kot pri nesodniškem osebju. Zato je predvideno, da se nesodniško osebje zaposluje za določen čas, število sodnikov pa bi postopno zmanjševali z omejevanjem nadomestnih zaposlitev ob prenehanjih sodniške funkcije in razrešitvah sodnikov iz razlogov po sedaj veljavni zakonodaji, so še sporočili z vrhovnega sodišča.