Na sotočju obeh Sav, Dolinke in Bohinjke, na Lancovem, zasebni investitor načrtuje izgradnjo rekreacijsko-turističnega centra. Apartmajski objekti, restavracija, prostori za avtodome, piknike in kampiranje, pripadajoča parkirišča in celo umetno jezero naj bi v turistično že tako zelo razvito občino privabljali še dodatno množico obiskovalcev. Ob polni zasedenosti bi bilo v kampu lahko od 250 do 300 ljudi, je za STA pojasnil Andrej Golčman, ki pripravlja dokumentacijo in zastopa investitorja.
To je Igor Boncelj, lastnik kranjskega podjetja BVI, ki se ukvarja s prodajo strojne mehanizacije. V lasti ima tudi malo hidroelektrarno v neposredni bližini načrtovanega centra. Zbral je že večino soglasij, manjka mu pravzaprav le še gradbeno dovoljenje. Graditi bi lahko začeli že naslednjo pomlad.
Okoliški prebivalci, prepričani, da bi območje s tako korenitimi posegi uničili, načrtom nasprotujejo. Njihova pobuda "Reši sotočje" ima že skoraj 3300 podpisov. "Projekt ne bi smel dobiti nobenih pozitivnih mnenj," je gonilna sila Petra Mali prepričana, da je moral marsikdo zamižati na obe očesi, da je zadeva prišla tako daleč. Cesta ni dovolj široka, da bi se srečala dva avtomobila, zdaj pa bodo po njej vozili avtodomi, je izpostavila enega od argumentov nasprotnikov. Poudarjajo tudi, da je območje poplavno (direkcija za vode nasprotno ugotavlja, da Sava poplavlja le del območja, kjer so predvidene rekreacijske površine) in da blejska čistilna naprava dodatnih obremenitev ne bi zmogla. Turistično-rekreacijski center naj bi sicer imel svojo, predvidena kapaciteta je 50-60 PE (1 PE predstavlja obremenitev, ki jo na dan povzroči ena oseba).
Sotočje rek je z izjemno pestrostjo vodnih in obvodnih habitatnih tipov tudi življenjski prostor najmanj 103 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Uvrščeno je med ekološko pomembna območja - po Zakonu o ohranjanju narave je to območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Preveč turizma
Občina je že zdaj turistično preobremenjena, menijo nasprotniki projekta. Na njihovo stran je stopila tudi direktorica javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica Nataša Mikelj. Sotočje Save je naravna vrednota, ki jo moramo ohraniti za zanamce in dati prednost sobivanju z naravo pred komercialnimi interesi, je izpostavila za STA. Prepričana je tudi, da ima radovljiška občina, ki je letos v bližini Šobca dobila še en nov kamp, teh več kot dovolj, saj le še povečujejo koncentracijo turizma v poletnih mesecih. "Turistične namestitve moramo načrtovati tako, da bo turizem vzdržen in trajnosten ter bo lokalni skupnosti prinesel nekaj preko celotnega leta," je ocenila.
Župan Radovljice Ciril Globočnik teh zadržkov nima. "Naši kampi dosegajo visoko kakovost ponudbe, kar je pomembno, in naša želja je, da je tudi to območje, ki je prečudovito, servisirano na višji ravni, da dobimo bolj zahtevne goste," je povedal za STA in dodal, da bo sicer enkrat namestitvenih zmogljivosti dovolj in se bo treba ustaviti, vendar se doslej prevelikega števila turistov niso bali. Obžaluje pa, da so se pripombe krajanov pojavile tako pozno, ko je projekt že v pridobivanju gradbenega dovoljenja.
Naravna vrednota državnega pomena
Območje je prepoznano kot naravna vrednota državnega pomena, zato bi morali biti posegi minimalni in toliko bolj premišljeni, opozarjajo krajani. "Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva," razlagajo na spletnih straneh Agencije za okolje RS (Arso). Poleg tega je širše območje sotočja označeno za ekološko pomembno območje.
Kot naravna vrednota državnega pomena so opredeljene Sava Dolinka s pritoki do sotočja s Savo Bohinjko, Sava Bohinjka ter Sava od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke do Črnuč pri Ljubljani.
V resnici pa idilo kazijo škodljivi posegi, kot je nedovoljen in dolga leta nekaznovan dovoz materiala, pove Malijeva. "Drevesa so danes tu zasuta z več kot metrom zemlje, debla gnijejo in drevesa že padajo," so v sporočilu za javnost zapisali pri pobudi "Reši sotočje".
Na nedovoljeno urejanje in dovoz materiala je opozoril tudi redni profesor s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete ter podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda Mihael Jožef Toman. "Nasutje pripeljane zemlje je uničilo velik del prvotnega rastlinstva, med njimi tudi ogrožene in ranljive vrste, in posledično pregnalo živali. Rezultat tega nepremišljenega početja pa so danes tudi različne tujerodne in invazivne rastline, ki so zmanjšale vrstno pestrost celotnega območja. Zaukazana sanacija se ni zgodila, kazni ni, japonski dresnik, kanadska rozga, nedotika in še kakšna invazivka rastejo in se širijo," opozarja Toman. Resda gre za zasebno lastnino, a to ne pomeni, da lahko z naravo počnemo, kar nas je volja, dodaja.
Pa vendar: po seriji negativnih mnenj in potem, ko po prvič zaukazani sanaciji kar deset let ni bilo storjenega nič, je investitor avgusta letos dobesedno čez noč pridobil pozitivno mnenje kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), kar je nov korak proti izdaji uporabnega dovoljenja. Pogoj zanj sicer ni le izpolnjevanje predpisanih sanacijskih ukrepov, temveč tudi njihova uspešnost, kar nameravajo redno preverjati. Cilj je, da se obrežni pas vrne v prvotno stanje z avtohtono vegetacijo in brez tujerodnih invazivnih rastlin. Ker bo gradil na zaščitenem območju, bo moral investitor upoštevati tudi vrsto dodatnih pogojev.
Ustanovili bi krajinski park
Domačinov in drugih, združenih v pobudi "Reši sotočje", ukrepi niso prepričali. Tudi zato želijo stopnjo zaščite še povečati. "Stremimo k temu, da se tu ustanovi krajinski park," je povedala Malijeva. Sprašujejo se tudi, zakaj tako pomembno območje ni vključeno v Naturo 2000 kot hidrološka posebnost. Ob tem izpostavljajo pestrost vodnih in obvodnih habitatov in dodajajo, da je sotočje, kjer se pravzaprav rodi največja slovenska reka, življenjski prostor številnih, tudi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Močno podporo imajo v Zavodu za ribištvo Slovenije, ki je nekaj dni po pozitivnem mnenju ZRSVN izdal negativnega - s predlagano gradnjo se ne strinja.
Golčman na drugi strani pojasnjuje, da je bilo to območje zadnjih 150 let urbanizirano, na njem sta prvotno delovala žaga in mlin, pozneje pa celo betonarna, poroča STA. Od leta 2002 tam obratuje mala hidroelektrarna. Leta 2000, ko je bilo območje v denacionalizaciji vrnjeno in nato tudi prodano, so stekli postopki za izgradnjo male hidroelektrarne, ki od leta 2002 že obratuje. Tudi sam projekt ima že dolgo brado. Celovita rešitev je bila izdelana že leta 2009, je za STA povedal Golčman. Takrat so, kot je poudaril, izdelali poplavne študije in pridobili naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje. Zagotovil je tudi, da v zaščiteni priobalni pas ne posegajo.
Območje je bilo v prostorskem načrtu dolga leta namenjeno proizvodnji, šele leta 2004 so ga s spremembo plana namenili turizmu, so pojasnili na Občini Radovljica, kjer ustanavljanju krajinskega parka niso naklonjeni. "Takšne pobude občina doslej ni obravnavala, menimo pa, da je območje sotočja Save kot življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst treba in možno ohraniti tudi brez dodatnega statusa naravovarstvene zaščite," so odgovorili na naše vprašanje.
Vse do evropskega sodišča
Čeprav na upravni enoti gradbenega dovoljenja še niso izdali, so v civilni iniciativi prepričani, da je občina z lokacijsko informacijo projektu že dala zeleno luč. Ob tem, da za območje sploh še niso sprejeli občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Kot je opozorila Malijeva, so omejitve zato zelo ohlapne oziroma jih skoraj ni. "Lokacijska informacija je prepis iz uradnih evidenc, torej iz veljavnih prostorskih aktov in varovanj na obravnavani lokaciji in ne predstavlja kakršnegakoli soglasja ali dovoljenja, OPPN pa za obravnavano območje ni predpisan," so na to odgovorili iz občine.
Krajani si zdaj prizadevajo, da bi postali stranski udeleženec v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, kar je upravna enota zaradi prepozne priglasitve v preteklosti že zavrnila. Sklicujejo se na Aarhuško konvencijo, po kateri bi moralo biti okoliško prebivalstvo tvorno vključeno v postopke odločanja. Obenem z odvetniki že pripravljajo "tožbo, ki jo bodo vložili ob morebitni izdaji gradbenega dovoljenja proti investitorju in vsem pravnim ter fizičnim osebam, ki bi/bodo gradnjo omogočile". Če bo treba, bomo šli vse do Evropskega sodišča za človekove pravice, dodajajo.
'Turizem ima jasne meje, še posebej tisti, ki ga oglašamo kot eko-turizem'
Pobudo za ustavitev projekta in zaščito sotočja Save je, kot omenjeno, podprl tudi Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete.
Namesto, da bi upravljali z naravnimi viri, smo jih izkoriščali, največ škode pa smo pri tem prizadejali prav rečnim sistemom, rečnim strugam in obrežnim lokam, je opozoril strokovnjak, kritičen do slovenske okoljske politike. Medtem ko so razvite države že doumele zmoto in danes podirajo jezove, revitalizirajo struge ter odstranjujejo beton, je "za nas je še vedno simbol napredka grobo poseganje celo v naravne vrednote, kakršno je sotočje obeh Sav, kjer se rodi ena velika reka Sava, za mnoge sveta slovenska reka", je izpostavil. "Torej ne gre le za nasprotovanje temu nepremišljenemu projektu, katerega rdeča nit je izplen naravnih danosti, gre za nasprotovanje slovenski okoljski politiki, ki naravne vire prepozna kot zlate kure, ki bodo nesle zlata jajca energetiki in turizmu. Slednji pa ima jasne meje, še posebej tisti, ki ga oglašamo kot eko-turizem. Na koncu bodo ostali prazni šotori, propadajoči apartmaji, evtrofirani ribniki in bajerji, finančno prizadet investitor in predvsem degradirana narava, ki bo potrebovala desetletja in stoletja, da si bo opomogla. Si to želimo s takimi nepremišljenimi projekti? Jaz ne," je pojasnil. Ohranjanje habitatov, kakršna so sotočja rek s pripadajočimi obrežnimi lokami in travniki, je "danes stvar zrele okoljske kulture, ki gleda dlje od enkratnih zaslužkov posameznikov na račun narave," je prepričan.
"Ohraniti moramo zdravo naravo, kamor se bomo lahko umaknili. To niso glampingi, šotorišča ali bajerji z ribami," poziva Toman, ki ugotavlja, da so v teh koronačasih mnogi spoznali moč narave kot zatočišča, "kamor se lahko umaknemo iz tega ponorelega sveta, kjer najdemo zdravje in mir, ki sta nam danes še kako potrebna".
Je sotočje sploh mogoče rešiti?
Je, odgovarja Toman, a to se ne bo zgodilo čez noč. Čeprav projekt turistično-rekreativnega centra še nima gradbenega dovoljenja in še niso zasadili prve lopate, je škoda že storjena; sotočje dveh Sav je zaradi nedovoljenega navoza materiala že dolgo časa degradirano. Kljub temu je sanacija mogoča, dobrih praks je dovolj, potrebno pa je znanje in upoštevanje navodil in odlokov, ki jih predpišejo za to pooblaščeni zavodi in inštitucije, poudarja Toman. "V primeru degradiranega območja na sotočju je torej povsem jasno, kaj je treba storiti, investitor je dolžan poravnati škodo, nastalo v okolju (EU in slovenska zakonodaja jasno določata, da onesnaževalec plača), in vrniti zemljišče v stanje, kakršno je bilo. Končno pa bo narava sama najbolje zacelila rane, ki so ji bile prizadejane. Preprosto rečno življenje se bo vrnilo."
KOMENTARJI (167)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.