Reševanje težav slovenskih vojakov

Predlog zakona o službi v Slovenski vojski (SV), ki rešuje kadrovsko problematiko slovenskih oboroženih sil, vse poslanske skupine podpirajo. Po opravljeni splošni razpravi je namreč sklep, da je zakon primerna podlaga za nadaljno obravnavo, podprlo 66 poslancev, nasprotoval pa nihče. Vendar v opoziciji od ministra Karla Erjavca pričakujejo, da bo v nadaljevanju postopka upošteval tako njihove pripombe kot tudi pripombe vseh sindikatov.

Poslanca Anton Anderlič iz LDS in Aurelio Juri iz SD sta poudarila, da bi hkrati s predlaganim zakonom morali spremeniti tudi krovni zakon o obrambi, s čimer bi v celoti uredili status pripadnikov SV. Juri je ob tem obrambnega ministra pozval tudi k odpravi zakonske zmede na področju delovanja vojske ter k ustrezni ureditvi notranjih razmer v vojski, statusa vojaka v mirovnih operacijah, ki ni primerljiv z drugimi uradniki v pisarnah, in vojaške karierne poti.

Srečko Prijatelj (SNS) pa je dejal, da v stranki med drugim zahtevajo ureditev vprašanj, povezanih z več 1000 vloženimi odškodninskimi zahtevki oziroma tožbami vojakov, ki so podpisali pogodbe ob formiranju vojske ob osamosvojitvi. Poslanec je tudi opozoril na nesmotrno porabo sredstev, ko se vojaki ob praznih vojaških stanovanjih, ki jih vojska ne želi dati v uporabo, iz Prekmurja vozijo v službo na Primorsko.

V vrstah koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS zakonske rešitve podpirajo in pričakujejo, da se bodo z njimi odpravile težave, s katerimi se sooča vojska, ter da bodo podlaga za njen nadaljnji razvoj. Josip Bajc iz SLS je ob tem opozoril na vzgajanje domoljubnih čustev in potrebo po uvedbi domovinske vzgoje v šolske učne programe, ki se mora začeti že v družinskem krogu z izobešanjem zastave vsaj na dan državnosti oziroma dan samostojnosti.

Za višje plače vojakov

Predlog zakona o službi v SV ureja temeljne odnose v vojaški službi, in sicer vlogo in položaj posameznika v vojaški organizaciji, njegove pravice in obveznosti. Zakon tudi prvič celovito ureja celostno skrb za pripadnike in njihove družine med trajanjem vojaške službe in tudi po njej.

Predlog zakona pa daje osnove tudi za urejanje enega od ključnih problemov v SV, prenizke plače. Tudi v prihodnje bo vojska sestavni del javnega sektorja, izhodiščni plačni razredi pa bodo določeni s kolektivno pogodbo za javni sektor. Vlada je že določila, da so vojaki namesto v 16. in 17. plačni razred skupaj s policisti, pazniki, gasilci, cariniki in izterjevalci uvrščeni v 20. plačni razred, je pojasnil Erjavec.

Minister je že pred parlamentarno obravnavo zakona pojasnil, da v zdajšnjem plačnem razredu izhodiščne plače vojakov znašajo 497 oziroma 507 evrov. Za poklice, uvrščene v 20. plačni razred, pa kolektivna pogodba predvideva plačo v višini 573 evrov.