Reševanje tajskih dečkov oviralo monsunsko deževje, a kako to sploh nastane?

Močno deževje, ki ga s seboj prinaša poletni monsun, v južni in vzhodni Aziji vsako leto povzroči veliko škode. Zaradi poplav, ki so posledica monsunskega deževja, umre na stotine ljudi, po drugi strani pa je monsunsko deževje pomembno za preživetje mnogih naseljenih predelov, ki jim je to edini vir vode.

Zakaj pride do monsunskega deževja?

Kopno se s prihodom pomladi močno segreje. Ker je ogreti zrak lažji od okoliškega hladnejšega, se začne dvigati, kar pri tleh ustvari nizek zračni tlak, nad morjem pa prevladuje visok zračni tlak. Vetrovi, ki pihajo od visokega k nizkemu zračnemu tlaku, so torej v tem primeru usmerjeni od morja proti kopnemu. Zaradi vrtenja Zemlje in vpliva Coriolisove sile veter ne piha od juga proti severu, temveč od jugozahoda proti severovzhodu. Gre za zelo vlažen veter, ki ob stiku s kopnim povzroči nastanek padavin.

Najobilnejše padavine poletni monsun prinaša predelom Indije, Bangladeša in Nepala, kjer gorske pregrade ustavljajo tok zraka iz morja na kopno. Veter, ki piha proti gorski pregradi, se je namreč na pregradi prisiljen dvigniti, kar povzroči še dodatno krepitev padavin. Nič nenavadnega ni torej, da so bile v predgorju Himalaje izmerjene največje količine padavin na svetu. V indijskem mestu Čarapundži je med avgustom 1860 in julijem 1861 padlo kar 26 tisoč litrov padavin na kvadratni meter, kar je toliko, kolikor jih nad Ljubljano povprečno pade v 20 letih skupaj.

Deževna doba običajno traja do pozne jeseni, nato se situacija obrne. Ker se celina ohlaja hitreje kot okoliški ocean, se nad kopnim tlak zviša, nad oceanom pa zniža, kar pomeni, da veter začne pihati v nasprotni smeri in sicer od kopnega proti oceanu. Ker se zrak nad kopnim ne more navlažiti, je nad območjem, kjer prej deževalo, sedaj suho. Padavine se sedaj pojavljalo nad morjem, kjer se zrak dviga, v višinah pa se nato vrača proti celini, kjer se spušča in tako je krog zaključen. Takemu zaključenemu krogu pravimo monsunsko kroženje zraka in je močno povezano z letnimi časi. Poleg jugovzhodne Azije in Indije se monsun pojavlja tudi drugod v ekvatorialnih pasu, v Južni Ameriki, Afriki ter celo na severu Avstralije.

Sušna in deževna doba

Značilnost monsunskega podnebja sta torej jasno izoblikovani sušna in deževna doba, ki vsako leto nastopita ob podobnem času. Glavnina padavin pade v času zenitnega deževja, ko sončni žarki pravokotno svetijo na površje. V bližini ekvatorja je deževna doba daljša, z oddaljenostjo od ekvatorja pa se krajša.

V Bangkoku na Tajskem se deževna doba začne okoli 20. maja, v južni Koreji okoli 10. julija prav tako tudi na jugozahodu Združenih držav Amerike. V zahodni Afriki se običajno začne nekoliko prej in sicer v drugi polovici junija.