'Reševanje na 1000 metrov globine primerljivo z vzponom na osemtisočak'

"Sam sem bil zunaj, moji fantje pa so to strokovno naredili, kot smo dali skozi na vseh izobraževanjih," o miniranju pravi vodja intervencije Luka Zalokar, ki kot najbolj čustven opredeli trenutek, ko so naredili zadnjo ožino, odminirali še zadnje stvari in se je začel izvlek iz jame. 

Kako pa poteka samo miniranje? Minerji so pod pritiskom, saj se ve, da je treba ponesrečenca ali ponesrečenko kar se da hitro izvleči iz jame. Če dajo preveč eksploziva, lahko ožino zasujejo, če ga dajo premalo, pa se delo potem zavleče. Zalokar odgovarja, da se reševalce razdeli v skupine in nato se ožine filigramsko razširi. Širijo na širino, da bodo šla nosila skozi. 

Kako se odločijo, koliko eksploziva bo kam šlo, da opravi svojo vlogo? "Najprej gre en reševalec miner pogledat po celi jami, če je to mogoče, kje so tiste ključne točke," Zalokar odgovarja, da jim je bil tokrat v veliko pomoč brat ponesrečene, ki jim je narisal načrt, ko je prišel iz jame. "Točno smo vedeli, kje so ta mesta, kamor so potem prišli minerji in so vedeli, koliko je treba dati, da bodo šla nosila skozi." Uporabili so eksploziv s pozitivno bilanco kisika: "Ko razstrelimo, da nam ne odvzame kisika, ampak nam ga še doda. Imamo majhne tulce, da zvrtamo s svedrom v skalo, prej pogledamo, kje bo najmanj škode tudi za jamo. Vložimo eksploziv, varno povežemo in odstrelimo."

Slovenski prostor ima največje število minerjev, ki so licencirani za delo na celotnem območju Evropske unije in izven: "To, kar so ti fantje naredili v 10 urah ... Brez njih bi tako reševanje lahko potekalo tudi 12, 15 ali 18 dni, z ročnim ali mehanskim odpiranjem sten," je dejal vodja regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk.

Pet zdravnikov, ki so tudi jamarji

Ključnega pomena je bila tudi zdravniška oskrba. "Rad bi poudaril, da smo unikum v Evropi. Ta narod ima v tem trenutku pet usposobljenih zdravnikov, ki so tudi jamarji in so usposobljeni za reševanja do 1000 metrov globine, kar je primerljivo z vzponom na 8000 metrov višine hriba," pravi Curk. "Prva zdravnica, ki je prišla po aktivaciji, je bila v Postojni v dveh urah, v štirih je bila pri ponesrečeni in je ostala do samega konca skupaj z višjo medicinsko sestro, dvema bolničarjema in v nadaljevanju še z dvema zdravnikoma jamarskima reševalcema," Curk opisuje, kako je tudi to verjetno botrovalo temu, da je dvig uspel.

"Ni to primerljivo s potjo na luno, vendar ko ste v rovu premera 45 centimetrov in morate skozi to dati poškodovano osebo, zdravstvo igra najbolj pomembno vlogo," poudarja, da je bilo poškodovano na površje treba spraviti skupaj z vsemi priključki in kisikom. Pravi, da so pričakovali, da bodo potrebovali osem do 10 ur, vendar jim je tudi adrenalin pomagal, da so že v štirih urah po začetku iznosa "prišli pod sonce in življenje".  

Čeprav se operacija do zdaj še nikoli ni izvedla v sami jami, je bilo tokrat to tudi pripravljeno, če bi jo ponesrečena potrebovala že tam. Curk je pojasnil, da imajo slovenski jamarji ob pomoči uprave za zaščito in reševanje vso tehnično opremo, da se z videom in zvokom povežejo z zunanjim svetom. "Če bi prišel nevrokirurg in se ne bi mogel spustiti do ponesrečene, bi z osnovnimi navodili spremljal nek mini poseg, ki bi privedel do tega, da bi zadržali vsaj osnovne življenjske funkcije," sogovornik pove, da je bil ta načrt že narejen. Potrebovali bi sicer nekaj ur za namestitev vse opreme, vendar bi to vsekakor storili.