Na zelenih pašnikih Lipice dandanes živi več kot 300 plemenitih konjev, lipicancev. Njihova zgodba se je v teh krajih začela davnega leta 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II. kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa in ustanovil kobilarno. A usoda lipicancev in kobilarne v Lipici, ki ima več kot 440-letno tradicijo, je ob koncu druge svetovne vojne visela na nitki.
9. septembra 1943, dan po kapitulaciji Italije, je nemška vojska vkorakala v Kobilarno Lipica. Že naslednji mesec, med 10. in 12. oktobrom 1943, pa so iz Lipice odpeljali vseh 179 konj z njihovimi rodovniškimi knjigami vred na Češko, v kraj Hostoun. Tam so namreč nacisti nameravali vzpostaviti posebno kobilarno s plemenitimi konji, ki so jih pripeljali z vseh koncev Evrope.
Na Češko so skupaj z lipicanci odpeljali tudi 14 slovenskih konjarjev, ki so bili vojni ujetniki. Šest konjarjev se je sicer kmalu vrnilo nazaj v domače kraje, osem pa jih je naslednja štiri leta (do vrnitve konj v Lipico leta 1947) preživelo v tujini, kjer so skrbeli za slovenske lipicance.
Aprila 1945 je nacistična Nemčija razpadla, ostajali so še posamezni deli države, ki so se želeli upirati in braniti čast ideje in vodstva. Na drugi strani pa se je območju, kjer je bila kobilarna, z vzhoda bližala sovjetska Rdeča armada. Ko je za negotovo usodo zajetih konj preko nemškega obveščevalca izvedela ameriška vojska, je ameriški general George Patton ukazal: "Rešite jih. Bodite hitri!" Stekla je reševalna operacija Kavboj.
Zgodba o reševanju lipicancev skozi slovenske oči
Operacija Kavboj je bila v Sloveniji do nedavnega dokaj neznana, čeprav predstavlja pomemben del naše zgodovine, saj je rešila naše lipicance. Veliko bolj se teh dogodkov spominjajo na Češkem in v ZDA, kjer so o tem pisali knjige, leta 1963 pa je Disney posnel tudi celovečerni film z naslovom Čudež belih konjev (Miracle of the White Stallions). A pred kratkim smo tudi mi, po zaslugi Kulturnega društva Kolut, dobili dokumentarni film o tej zgodbi.
Film Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice so sredi decembra premierno predstavili v Kulturnem domu Postojna. 12. januarja so ga predvajali tudi v Kinu Pivka, ob tej priložnosti pa je Park vojaške zgodovine Pivka v svojih prostorih odprl priložnostno razstavo Lipicanci – žive legende.
Prav v Parku vojaške zgodovine Pivka oziroma od tamkajšnjega vodje Janka Boštjančiča so ustvarjalci filma tudi slišali za to zgodbo. "Zdela se nam je primerna tematika za dokumentarni film. V 60. letih prejšnjega stoletja je sicer Disney naredil igrani film o tej vojaški akciji skozi ameriške oči. Nas pa je bolj zanimalo ozadje tega dogajanja, zato smo se ga lotili na dokumentarni način," nam je pojasnila vodja projekta Alenka Furlan Čadež iz postojnskega društva Kolut.
Scenarij je napisal Drago Mislej – Mef, režiral pa ga je Dušan Milavec. Proračunska vrednost filma je bila okoli 25.000 evrov, kar je razmeroma malo za filmske projekte. Približno polovico denarja so dobili preko razpisa ameriškega veleposlaništva, na katerega so prijavili projekt, preostala sredstva pa so zagotovili občina Postojna, Park vojaške zgodovine Pivka, Kobilarna Lipica in Zavarovalnica Triglav.
Gradivo za film so zbirali tako v Sloveniji kot na Češkem. "Tam smo tudi opravili raziskavo in snemanje. Pogledali smo si območje, kjer so bili lipicanci nastanjeni in kjer je potekala reševalna operacija, v kateri sta padla dva ameriška vojaka. Tako da smo dobili malo boljši pregled, kaj se je dogajalo. V češkem kraju Hostoun dobro vedo za to operacijo in se je tudi vsako leto spomnijo s proslavo in štafetnim tekom," pravi vodja projekta.
Igrani prizori in pričevanja
Ustvarjalci filma pa so se znašli tudi pred izzivom, kako zgodbo opisati na zanimiv način. Scenarist in režiser sta se odločila, da v dokumentarni film vključita igrane prizore v črno-beli tehniki. Generala Pattona je odigral dramski igralec Vladimir Jurc.
Pri snemanju igranih prizorov so sodelovali tudi številni statisti. "Prišla je tudi skupina ponazoritvenikov z Gorenjske, ki je pripeljala 'džipe' in v popolni vojaški opravi tistega časa pomagala odigrati prizore. Poleg tega so kot statisti sodelovali tudi jezdeci in konjarji iz kobilarne Lipica. Uprizorili so tudi predstavo, podobno tisti, ki so jo takrat med vojno odigrali tudi generalu Pattonu, s katero so ga prepričali, da je odobril reševalno akcijo," je pojasnila Furlan Čadeževa.
Od samega dogodka je minilo že 80 let, tako da je bil poseben izziv najti ustrezne sogovornike, ki bi se tistega obdobja spominjali. "Marija Štefan iz lipiške rodbine Stopar je spregovorila o tem, kako je njen oče odšel na Češko skupaj s konji. Na ta način smo nekako izpostavili tudi ta vidik skrbi za konje ves čas, ne glede na to, kje so konjarji bili – ali so bili v Lipici ali na Češkem, kljub verjetno težkim pogojem, težkemu življenju, saj so bili praktično ujetniki, a so ostali s konji do konca, do povratka. Na žalost se jih je v Slovenijo vrnilo izjemno malo, le 11," je pojasnila vodja projekta.
A kot dodaja, se je že po nekaj projekcijah oglasilo še več posameznikov, katerih družinski člani so bili takrat s konji na Češkem. "Tako da bomo imeli tudi posebne projekcije, namenjene prav tem svojcem, ki bodo lahko po ogledu filma povedali svojo zgodbo oziroma zgodbe svojih očetov, dedov," je razkrila.
Sicer pa si boste film lahko ogledali tudi v Kobilarni Lipica 8. februarja, ko imajo tam zimski dan odprtih vrat in bodo predvajali dve projekciji. V času zimskih počitnic pripravljajo program tudi v Parku vojaške zgodovine, v okviru katerega bodo med 30. januarjem in 12. februarjem dvakrat na dan vrteli dokumentarni film. 15. februarja pa bo projekcija v Kinu Odeon v Izoli, sicer pa si želijo projekcijo filma izvesti tudi v češkem mestu Hostoun.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.