Reševalna akcija na Brniku

Če bi se na Brniku zgodila letalska nesreča, bi bili udeleženci v dobrih rokah, je pokazala vaja reševalcev. Kar 300 iz 28 različnih služb se jih je zbralo na največjem slovenskem letališču, kjer so prvič po letu 1993 izvedli vajo reševanja v primeru letalske nesreče. Sodelovalo je tudi 41 reševalnih vozil. "Sodelujoči so dokazali, da vse službe delujejo dobro in usklajeno, tako da smo v primeru, da bi prišlo do take nesreče, nanjo pripravljeni," je po vaji poudaril minister za obrambo Karl Erjavec.

Na letošnji osrednji državni vaji s področja zaščite so preizkušali usklajenost in usposobljenost reševalnih ekip, od gasilcev, zdravstvene službo, policije, civilne zaščite do centrov za obveščanje.

Scenarij je predvideval, da se je med pristankom letalo Airbus 320 letalske družbe Adrie Airways, v katerem je bilo 152 potnikov in šest članov posadke, zaradi bočnega vetra zrušilo približno 400 metrov od pristajalne steze. Pri padcu se je letalo prepolovilo, začelo je iztekati gorivo in izbruhnil je požar. Ob tem naj bi več deset potnikov umrlo, več deset pa naj bi jih bilo huje poškodovanih.

Na kraj nesreče je v treh minutah od dogodka prihitela letališka gasilska enota, ki je požar pogasila, še preden je na prizorišče dve minuti kasneje prispela letališka zdravstvena služba. Deset minut po nesreči so začela prihajati reševalna vozila okoliških gasilskih postaj, 20 minut po nesreči pa so bile na prizorišču tudi že enote nujne medicinske pomoči.

Zdravniki so se hitro odzvali

"Po današnji vaji lahko ugotovimo, da je zdravstvena služba pokazala zelo visoko usposobljenost za take primere," je poudaril minister za zdravje Andrej Bručan, ki je tudi prisostvoval vaji. Zelo pomembno se mu zdi, da je dobro delovala triaža, pri kateri je potrebno točno in hitro definirati, kateri poškodovanci potrebujejo takojšnjo pomoč.

Vaja se je nato nadaljevala v jeseniški bolnišnici in kliničnem centru, kamor so prepeljali 30 poškodovanih. Preizkusili so, kako so bolnišnice pripravljene na urgentno oskrbo velikega števila ljudi. Izpostavil je tudi tudi možnost helikopterskega prevoza. V prihodnosti namreč pričakuje okrepitev helikopterske službe, ki naj bi še letos prešla iz poskusnega v stalno obratovanje.

Cilji so bili uresničeni

"Izkazalo se je, da so enote, ki bi ukrepale ob dejanski nesreči, usklajene," je bil po vaji zadovoljen tudi poveljnik republiškega štaba civilne zaščite Miran Bogataj. Temeljni cilji vaje nesreče, ki zahteva izjemno usklajeno, hitro in strokovno ukrepanje različnih reševalnih služb, so bili uresničeni, je prepričan.

Če so vendarle bile kakšne pomanjkljivosti bodo ugotovili v natančnem poročilu, ki ga bodo pripravili v mesecu dni. Temu bo sledilo dopolnjevanje načrtov, priprav in nenazadnje tudi izpopolnjevanje programov usposabljanja.