Reševalci na terenu

Neurje s točo se je v četrtek zvečer kar dvakrat zneslo nad širšim območjem Dravskega polja, Haloz in Pohorja, danes okoli 5. ure zjutraj pa tudi v občinah Podlehnik, Slovenska Bistrica in Ptuj. O posebej veliki gmotni škodi poročajo iz občin Kidričevo in Žetale. Veter je odnašal strehe in podiral drevesa, v nekaterih naseljih žetalske občine pa skorajda ni hiše, ki ji toča ne bi preluknjala strehe. Veter in toča sta pustošila tudi na poljih, v sadovnjakih in vinogradih.

Kot so povedali v mariborskem regijskem centru za obveščanje, zlasti iz občine Kidričevo poročajo tudi o težavah pri oskrbi z električno energijo. Delavci Elektra Maribor odpravljajo poškodbe na visokonapetostnem omrežju, škoda pa je nastala tudi na nizkonapetostnem omrežju. Neurje s točo je v omenjenih občinah povzročilo precejšnjo gmotno škodo, natančnejši podatki pa bodo znani šele v prihodnjih dneh, ko bodo pristojne službe opravile delo ne terenu.

Strele, toča in poplave

Sinoči, nekaj po 19. uri, je neurje pustošilo na Dravskem polju, v okolici Ptuja. Veter je odkrival strehe in podiral drevesa, zaradi obilnih padavin pa je bilo na območju poplavljenih več cest in stanovanjskih objektov.

Najhuje je bilo v kraju Apače pod Ptujsko goro, kjer je močan veter odkril več kot 20 hiš in gospodarskih poslopij. Poglejte video: Reportaža s prizadetega območja Apač

Zakaj oblakov niso posipavali z letalom?

Država se je pred leti odpovedala zastarelemu sistemu obrambe pred točo s pomočjo protitočnih raket, tako da so bila ogrožena območja Slovenije brez vsakršne obrambe pred točo. Poleti 2005 je padla odločitev, da bodo v severovzhodni Sloveniji točonosne oblake posipavali z letali mariborskega letalskega centra. "Junija 2005 se je vlada odločila, da bo za pet let podprla raziskovalni projekt, s katerim bi pridobili dovolj informacij o učinkovitosti in neškodljivosti obrambe pred točo," je povedal tiskovni predstavnik kmetijskega ministrstva Tomaž Hrastar.

Zaradi okoljevarstvenih in zdravstvenih pomislekov se je vlada odločila, da bo posipavanje oblakov s srebrovim jodidom imelo status raziskovalnega programa, ki omogoča posipavanje oblakov za največ 30 ur na leto. V pogodbeno določenih urah raziskovalnega letanja z letali, ki ga je pripravljena sofinancirati država, je mogoče po Kraljevih besedah "komaj zagotoviti posipavanje najbolj nevarnih oblakov". Medtem ko pričnejo Avstrijci na svoji strani meje z letali delovati že preventivno, ob vsakem sumljivem pojavu oblakov.

Vsako leto zamujajo s pogodbo

V mariborskem letalskem centru so od ministrstva za kmetijstvo pogodbo o sofinanciranju obrambe pred točo prejeli šele v sredo. "Pogodba je postala pravnoveljavna 28. junija, zato bi jo moral 29. junija izvajalec tudi izvajati," je danes med obiskom prizadetega območja povedala kmetijska ministrica Marija Lukačič. Dodala je, da je Letalski center Maribor že opozorila na neizvajanje pogodbe.

"Trditve kmetijskega ministrstva, da bi lahko že včeraj in danes posipavali oblake, niso utemeljene," je za 24ur.com zavrnil kritiko Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor. "Za uvoz reagentov iz tujine potrebujemo nekaj dni, saj kemikalij ni mogoče dalj časa hraniti na zalogi, ker lahko postanejo povsem neučinkovite."

Posipavanje oblakov s srebrovim jodidom sofinancirajo tudi nekatere občine, vendar se že nekaj let ponavlja isto: pogodba med državo in letalskim centrom so sklenjene tik pred zdajci ali pa prepozno, ko neurja s točo že pustošijo po Sloveniji. "To je absolutno prepozno," je kritičen župan občine Selnica ob Dravi Vladimir Sabolek. "Odkar sem župan, ministrstvo za kmetijstvo vsako leto zamuja s podpisom pogodbe."

Z mariborskega letališča bo edino letalo, ki je prirejeno za posipavanje oblakov, lahko vzletelo šele v soboto. Do takrat bodo uspeli iz tujine uvoziti kemični reagent, ki ga potrebujejo.

Veliko uničenih streh na ptujskem in slovenskobistriškem

V občini Slovenska Bistrica po besedah županje Irene Majcen ugotavljajo največ škode na Pragerskem in v okoliških krajih, kjer je toča poškodovala strehe več deset hiš. Pri zasilnem prekrivanju 45 najbolj poškodovanih objektov je pomagalo okoli 150 gasilcev.

Veliko je škode tudi na kmetijskih pridelkih in cestni infrastrukturi, zalitih je bilo tudi več kleti v Slovenski Bistrici. Podatke o škodi v občini še zbirajo."Po prvih grobih ocenah pa znaša okoli 400 milijonov tolarjev," je dejala Majcnova.

Nalivi so veliko škode povzročili tudi na gramoznih cestah v občini, ki so jih šele sanirali po minuli zimi, uničene so številne poljščine, škodo ugotavljajo lastniki avtomobilov, zaradi neurja so bile pretrgane električne in telefonske napeljave v občini Žetale. "Napake so v glavnem že odpravljene," je dejal župan Butolen, ki škodo v občini grobo ocenjuje na blizu 300 milijonov tolarjev.

V občini Kidričevo je po besedah podžupana Jožeta Murka največ škode na nepremičninah. Po prvih ocenah znaša ta okoli 100 milijonov tolarjev, za nekaj deset milijonov tolarjev je škode na poljščinah, poškodovano pa je bilo tudi električno omrežje.

Toča je klestila tudi na območju občine Podlehnik, kjer je streha na 30 hišah popolnoma uničena, med 30 in 90 odstotki pa je uničen tudi pridelek v vinogradih in sadovnjakih. "Zaradi plazov so zaprte nekatere ceste, občinske komisije pa na terenu še zbirajo podatke," je pojasnil župan Podlehnika Vekoslav Fric.

Silovita neurja so se začela včeraj

Tudi v občini Ruše je največ škode na poljščinah, po prvih ocenah pa znaša približno 50 milijonov tolarjev. Za okoli 15 milijonov tolarjev škode je na strešnih kritinah, nekaj škode pa je tudi na avtomobilih, je pojasnil vodja občinske civilne zaščite Uroš Štanc.

V četrtek popoldne je neurje zajelo tudi širšo gorenjsko, zasavsko in celjsko območje.

Poškodovanih je veliko streh, voda je zalila več stanovanjskih objektov, pretrganih pa je bilo tudi nekaj električnih kablov. V Ljubljani, Domžalah in Kamniku je zaradi močnega naliva zalilo nekatere kleti in podvoze.

V četrtek popoldne je neurje s točo zajelo tudi severni del občine Dravograd, kjer je toča močno poškodovala strehe dveh kmetij in gospodarskih poslopij. V občini Podvelka, kjer je naliv s točo in močnim vetrom poškodoval predvsem nekatere lokalne in gozdne ceste, pa škodo ocenjujejo na okoli 25 milijonov tolarjev. "Na poljščinah toča ni povzročila večje škode," je pa močan veter podprl nekaj dreves, je pojasnil Dušan Tkalec iz občine Podvelka.

V Mariboru in sosednjih občinah še ni natančnih podatkov o nastali gmotni škodi, saj pristojne službe za popis posledic neurja s točo potrebujejo nekaj dni.

Trenutno razporeditev padavin po Sloveniji lahko spremljate na radarski sliki Agencije RS za okolje.