ZEMLJEVID: Kje bodo urgentni in kje satelitski urgentni centri?

Nova organizacija nujne medicinske pomoči (NMP), ki so jo danes predstavili na ministrstvu za zdravje, bo v celoti začela delovati predvidoma v začetku leta 2019. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na novinarski konferenci poudarila, da bo reorganizacija vodila v enovit, vsem bolnikom enako dostopen, kakovosten in varen sistem nujne medicinske pomoči.

Organizacija sistema je zasnovana tako, da bo neprekinjeno nujno medicinsko pomoč izvajalo 12 urgentnih centrov - 10 na novo izgrajenih urgentnih centrov ter ljubljanska ter ptujska urgenca - ter 18 satelitskih urgentnih centrov. Za kriterij pri postavljanju mreže nujne medicinske pomoči so po besedah vodje službe za razvoj zdravstvenega varstva na ministrstvu za zdravje Dušanke Petrič določili oddaljenost oz. dostopnost krajev do urgentnega centra ter število prebivalcev. 

Po novem sistemu se ne bosta več mešali dežurna služba, ki jo aktivirajo ponoči, za konec tedna ter v času praznikov, in nujna medicinska pomoč. To pomeni, da zdravniki v zdravstvenih domovih, ki bodo izvajali dežurno službo v ambulanti, ne bodo več zadolženi za nujne primere, pač pa bodo te obravnavali bodisi v urgentnem centru bodisi reševalci na terenu. Zdravstveni domovi bodo tako sčasoma zapirali vrata ponoči. Bodo pa v okviru teh zdravstvenih domov v nenehni pripravljenosti nujna reševalna vozila, v katerih bodo zdravstveni reševalci, ter reanimobili z zdravniki.

60 reševalnih vozil in 35 reanimobilov

Mreža predvideva, da bo po Sloveniji predvidoma 60 nujnih reševalnih vozil ter 35 reanimobilov. Dva dispečerska centra v Mariboru in Ljubljani pa bosta glede na klice na številko 112 razporejala mobilne enote in reanimobile po terenu. Dispečerska centra bodo predvidoma ustanovili še letos, za kar je v proračunu na zagotovljenih štiri milijone evrov. Poleg tega bo za njihovo delovanje na leto potrebnih šest milijonov evrov.

Po besedah vodje službe za nujno medicinsko pomoč v Zdravstvenem domu Domžale, ki je sodelovala pri reorganizaciji NMP, Renate Rajapakse bodo dispečerski centri predvidoma v pol leta začeli polno delovati. Nato bodo predvidoma v dveh letih po uvedbi dispečerskega sistema začeli polno delovati tudi satelitski urgentni centri.

Bolnika bo ocenila diplomirana medicinska sestra

Predlog pravilnika o službi nujne medicinske pomoči predvideva tudi uvedbo enotnega triažnega sistema po vseh urgencah. Diplomirana medicinska sestra bo ob prihodu bolnika na urgenco ocenila njegovo stanje ter ga razporedila glede na nujnost. Tako bo zagotovljeno, da bodo najhuje bolni oz. življenjsko ogroženi bolniki oz. ponesrečenci v resnici prišli prvi na vrsto za obravnavo, ne pa tisti, ki so prej prišli na urgenco.

Pravilnik prav tako ureja organizacijo zdravstvenega varstva na prireditvah ter sistem prvih posredovalcev. To so po besedah Rajapakse laiki, ki so usposobljeni za hitro posredovanje do prihoda reševalcev v primeru srčnega zastoja. Takšni prvi posredovalci delujejo že danes po Sloveniji, pa tudi po tujini. To so zlasti prostovoljni gasilci, policisti, zdravstveni delavci in pripadniki civilne zaščite. V prihodnje pa jih želijo čim več, zlasti na oddaljenih krajih, kjer je dostopnost do nujne medicinske pomoči daljša od štirih minut.

Petričeva pravi, da zaradi nove organizacije ne bo prišlo do zmanjševanj obsega sredstev za nujno medicinsko pomoč, pač pa bo zaradi vpeljave triaže in dispečerskega sistema treba zagotoviti dodatna sredstva.

Javna obravnava bo trajala 30 dni

Pravilnik organizacije nujne medicinske pomoči je od danes v javni obravnavi, ki bo trajala 30 dni. Po besedah ministrice bodo vse pripombe pregledali, preučili, in tudi upoštevali, če bodo smiselne. Ministrica se bo v maju s skupino, ki je pripravljala osnutek pravilnika, podala na teren in obiskala urgentne centre, kjer se bo sestala z izvajalci nujne medicinske pomoči, direktorji tamkajšnjih zdravstvenih zavodov, župani in predstavniki interesnih skupin. Prav tako bodo 8. maja organizirali posvet o reorganizaciji nujne medicinske pomoči.

Reorganizacija nujne medicinske pomoči sicer sledi izgradnji desetih regijskih urgentnih centrov, ki so bili financirani večinoma iz evropskih sredstev. Od teh urgentni center v Brežicah že deluje, ostali bodo dokončani in opremljeni predvidoma do konca leta.

Poleg tega ministrstvo za zdravje želi izgraditi nov urgentni center na Ptuju, ki je sicer izpadel iz gradnje mreže regijskih urgentnih centrov. V prihodnjem letu bodo po besedah generalnega direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaža Glažarja začeli pripravljati dokumentacijo za izgradnjo ptujskega urgentnega centra, a datuma, kdaj bi bil lahko izgrajen, ne more povedati, saj v proračunu za to še ni zagotovljenih sredstev.

Gradnja nove ljubljanske urgence oz. diagnostično-terapevtskega servisa pa že nekaj let stoji. Ministrstvo za zdravje je sicer izbralo izvajalca druge faze gradnje, a se je bila vložena zahteva za revizijo. Državna revizijska komisija o tem še ni odločila.

V Kamniku šokirani zaradi ukinitve NMP

Osnutek mreže NMP pa že sproža burne odzive, predvsem v lokalnih skupnostih, kjer ne bo urgenc oz. satelitov - v Kamniku, Krškem, Sevnici in Ormožu.

Z ukinitvijo NMP v Kamniku in drugih mestih bo ministrstvo privarčevalo nekaj finančnih sredstev, a na drugi strani je za to pripravljeno ogroziti oz. žrtvovati življenja občanov, pa pravita direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Sašo Rebolj in župan Kamnika Marjan Šarec. Za spremembe sta, kot pravita, izvedela iz medijev, čeprav jima je ministrstvo pred dobrim mesecem dni poslalo pisno zagotovilo, da jih ne bo.

"V Kamniku ni nihče vedel nič. Če ne bi novinarji začeli klicati, o zadevi ne bi vedeli nič. Pravijo, da je osnutek pravilnika pripravljala stroka. Prava stroka bi morala vedeti, da z ukinitvijo NMP v Kamniku in preselitvijo le tega v Domžale, Kamnik izpade iz desetih minut, kolikor je še zadnji možen čas za oživljanje, v drugačnem primeru nastopi smrt," pravi Rebolj.

"Zdaj se vidi in se potrjuje, kako prav smo ravnali, da smo zagnali vik in krik in smo zbirali podpise in opozarjali na te zadeve. In očitali so nam, da smo agresivni v svojem početju. Delovna skupina očitno ignorira 11.500 podpisov, ignorira naša mnenja in različne proteste in pride na tiskovno konferenco točno z istim predlogom, za katerega so trdili, da je še vse v oblakih in da mi pretiravamo. Je pa tukaj eno ključno vprašanje, ki ga bom ponovno zastavil delovni skupini. Zakaj Domžale ja, Kamnik pa ne? Če je namen širitev te mreže zagotavljanje boljše oskrbe, potem bi pričakovali, da bo to šlo bolj navzven proti periferiji, ostaja pa vse skupaj v nekem centru," pa je ogorčen Šarec.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, občinski svetnik v Kamniku, je zapisal, da za ukinitev službe NMP v Kamniku in njeno selitev v Domžale ni nobenih strokovnih argumentov, zato je treba "uporabiti vsa pravna in demokratična sredstva za zaustavitev te vladne norosti". Od Kamnika do Celja ni predvidene enote NMP z reševalnimi vozili, na drugi strani pa so Domžale v neposredni bližini Ljubljane, opozarja Tonin. Meni tudi, da gre pri predlagani rešitvi "za sporno lobiranje članov vladne strokovne skupine, ki pripravlja spremembe", saj je po njegovih trditvah članica te strokovne skupine tudi vodja nujne medicinske pomoči v Domžalah. Ministrica za zdravje si po njegovi oceni s tovrstnimi spornimi spremembami "žal dodaja le novo točko v interpelaciji".

Podobne pomisleke so že pred pripravo mreže imeli tudi v Krškem in Ormožu.