Slovenija

Rentni varčevalci, pozor!

Ljubljana, 09. 07. 2008 14.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Š.Z./STA
Komentarji
6

Varčevalec je ''varuhe'' potrošnikov obvestil, da je NLB pri rentnem varčevanju enostransko spremenila obrestno mero. Posredovali so in denar dobili nazaj.

Zveza potrošnikov sumi, da primer ni osamljen, saj naj bi se podobnih praks posluževale tudi druge banke, ne zgolj NLB.
Zveza potrošnikov sumi, da primer ni osamljen, saj naj bi se podobnih praks posluževale tudi druge banke, ne zgolj NLB. FOTO: Dare Čekeliš
Glede na to, da je to zdaj že drugi primer največje banke, ki je v lasti državi, da ne spoštuje odločbe vrhovnega sodišča glede sodne prakse pri načinu obračunavanja obresti, se sprašujemo, ali ne gre tukaj za načrtno zavajanje potrošnikov, komitentov. Predsednica ZPS Breda Kutin

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je naletela na nov primer premalo izplačanih obresti pri dolgoročnem varčevanju. ''V zadnjem času so nas za podporo prosili potrošniki, ki so nam v preučitev poslali podatke o rentnem varčevanju pri NLB, katerega glavne značilnosti so obročno dolgoročno vplačevanje sredstev z možnostjo izplačila prihranjenega zneska v obliki rente,'' so zapisali na svoji spletni strani.

Analiza pogodbe rentnega varčevanja je pokazala, ''da si je banka, kakor pri modrem varčevanju, pridržala pravico enostranskega spreminjanja obrestne mere med varčevanjem, po drugi strani pa varčevalcem ni dala možnosti, da zaradi znižanja obrestne mere odstopijo od pogodb''.

''Iz pisem varčevalcev je razvidno, da so bili ob podpisovanju pogodb prepričani, da je obrestna mera nespremenljiva oziroma se ne more znižati pod začetno obrestno mero. Banka jih je pred podpisom pogodbe še dodatno prepričevala o ugodnosti rentnega varčevanja z informativnim izračunom za celotno dobo varčevanja, pri katerem je uporabila obrestno mero za prvo leto varčevanja. Vendar pa je kmalu začela z občutnim zniževanjem obrestne mere, o čemer varčevalcev ni obvestila,'' so pojasnili.

''Varuhi potrošnikov'' so zato v enem od primerov predlagali NLB, da varčevalcu vnovič izračuna vsoto privarčevanih sredstev in mu izplača razliko. Banka je njihovi zahtevi ugodila, vendar pa ''zaradi verjetnosti, da preučen primer ni osamljen'', varčevalce, ki so v letih od 2003 in 2004 pri NLB sklenili rentno varčevanje, pozivajo, naj jim v pregled pošljejo dokumentacijo. ''Akcija modro varčevanje še traja, v eni od zadev je sodišče v Trbovljah na prvi stopnji že odločilo, v jeseni pa pričakujemo tudi odločitev sodišča v Ljubljani v enem od naslednjih primerov,'' so pojasnili na PZS.

Obrnili so se tudi na Banko Slovenije, od koder so dobili podatke, na podlagi katerih sklepajo, ''da obstaja velika verjetnost podobnih praks pri dolgoročnih varčevanjih drugih bank''. Zato pozivajo potrošnike, naj jim posredujejo podatke o varčevanjih, če je v pogodbi določeno, da lahko banka enostransko spreminja obrestne mere varčevanja.

NLB: Obrestne mere prilagajamo tržnim razmeram

''NLB je v skladu s slovensko bančno prakso vse obrestne mere prilagajala tržnim razmeram in je komitentom, ki so bili ob podpisu pogodbe z možnostjo takih prilagoditev vnaprej seznanjeni, dosledno omogočala vpogled v dokument Sklep o obrestnih merah, kjer so bile obrestne mere objavljene,'' so zatrdili v banki. ''Stranka se v primeru vprašanj in želje po pojasnilih vedno lahko obrne na poslovalnico, kjer ima sklenjeno varčevanje, in odda reklamacijo. Vsako prispelo vlogo temeljito preučimo in obravnavamo individualno na osnovi konkretne pogodbe in v pogovoru s stranko,'' so še sporočili.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User305914
10. 07. 2008 12.30
Poznam eniga ki je dobival pokojnino iz Argetine, v času vojne ni dobival celo leto nič od pokojnine, ker je šlo preko Beograjske banke, in kaj si je mogel, pozabit je moral na ta denar... Ostal je celo leto brez pokojnine, dokler si računa ni prestavil na slo banko, postopki prestavitve računa pa ni lahko naredit kar čez noč z tujino...in na koncu je možakar zaradi sekiranja zbolel
Buena Vita
10. 07. 2008 06.03
KRIS714 HRVATI NAJ GREDO V BEOGRAD PO DEVIZE,KAJ TI NI JASNO PO TOLIKIH LETIH DA SO DEVIZE OSTALE BEOGRADU,KAJ SI POZABIL NA MILOŠEVIČEV VDOR V SLOVENSKI MENETARNI SISTEM, KAJ SI POZABU DA SO SE REBUBLIKE ZAVEZALE DA BODO POSKRBELE ZA SVOJE BANKE IN NJIHOVE VARČEVALCE,KAJ JE SAMO SLOVENIJA TISTA KI MORA VSEM DAJAT,KAJ PA POKRADENO SLOVENIJI,ZAKAJ TEGA NIHČE NE OMENJA ,ZAKAJ TEGA NIHČE NE TERJA,KER MORATE PUSTITI BRATOM DA ŽIVIJO NA NAŠ RAČUN MRŠ
User242283
09. 07. 2008 20.15
Sploh pa ne NLB. So kot Superhik, kradejo revežem, da bi dajali bogatim. Kdaj bodo pa Hrvatom vrnili devizne vloge?
User99771
09. 07. 2008 16.10
banke so itak nad politiko ...
User105210
09. 07. 2008 15.42
Bankam in politikom nikoli!!!
User108279
09. 07. 2008 14.55
Pa sem že mislil, da živimo v času, kjer se bankam lahko popolnoma zaupa v smislu poštenega poslovanja...