Arbitražni sporazum naj bi parlamenta ratificirala do konca letošnjega leta. V njem je določeno, da se arbitraža začne z dnem, ko bo Hrvaška končala pogajanja in podpisala pristopno pogodbo z Evropsko unijo, v najboljšem primeru konec leta 2010. Takrat začnejo teči tudi vsi roki, ki jih določa sporazum. Ker arbitražni postopki trajajo vsaj tri leta, pomeni, da meja ne bo določena pred letom 2014.
Zadeve se lahko še zapletejo, če parlamenta sporazuma ne sprejmeta ali če ta pade na referendumu.
Odločitev arbitražnega sodišča je za obe državi zavezujoča, uveljaviti pa jo morata v pol leta po njenem sprejetju.
Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je podpisan, zdaj sta na vrsti parlamenta obeh držav. Slovenska vlada ga bo v državni zbor poslala v dveh tednih, hkrati ga bo dala v presojo ustavnim sodnikom. Zunanji minister Samuel Žbogar upa, da bo ratifikacija končana do konca leta, premier Borut Pahor pa se zaveda, da brez zapletov ne bo šlo. "Prav gotovo bodo težave in problemi pri ratifikaciji v obeh parlamentih," je dejal. Povedal je, da mu je hrvaška kolegica Jadranka Kosor v šali potožila, da bosta morda morala poiskati azil glede na vse kritike, ki sta jih deležna doma.
V Sloveniji je med drugim zelo verjetno referendumsko odločanje o sporazumu. Pahor je prepričan, da je najboljši možen za Slovenijo, in upa, da bodo tako menili tudi volivci. Toda: če referendum res bo, Pahor ne bo napovedal odstopa v primeru neuspeha. Svoje politične usode nisem vezal na rešitev meje s Hrvaško, je dejal, poleg tega pa bi to pomenilo, da bi volivci odločali o meni, ne o sporazumu. In kaj če bo na referendumu večina rekla 'ne'? "Razočaranje ljudi bo bistveno večje, stvari se bodo zapletle, politično, gospodarsko, morda celo varnostno," je opozoril premier.
Ratifikacijo pa namerava vezati na svojo zaupnico le v primeru razhajanj znotraj koalicije, sicer pa ne.
Ponosen na točko 3
Sporazum je dober za Slovenijo, Hrvaško, Evropsko unijo in celotno mednarodno skupnost, je v Stockholmu dejal Pahor. "To je remek delo slovenske diplomacije," se je pohvalil in dodal, da moramo samozavestno skozi vrata, ki so se zdaj odprla. "Mislim, da smo s točko 3 dosegli, kar je za nas strateškega pomena, vsi doma smo lahko malo ponosni, tudi tisti, ki na glas ne bodo rekli, da so z njim zadovoljni," je še poudaril.
In kaj pravi ta tretja točka? Med drugim določa, da mora arbitražno sodišče določiti "stik Slovenije z odprtim morjem" (Slovenia's junction to the High Sea). Slovenci in Hrvati izraz junction prevajajo različno, a to v tem primeru niti ni pomembno, saj je edina relevantna angleška različica sporazuma.
Čas za izbiro arbitrov
Sporazum določa, da morata državi v 15 dneh sporazumno imenovati predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra s prej pripravljenega seznama. Če jima to ne bo uspelo, jih bo imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu, vsaki državi pa preostane izbira po enega člana. V primeru, da bodo težave tudi tu, bo odločitev spet v rokah predsednika sodišča.
Pahor in Žbogar, ki ga je spremljal v Stockholmu, si želita, da bi bilo pet članov arbitražnega sodišča izbranih čim prej. Na vprašanje, koga bo predlagala Slovenija, je premier odgovoril, da "čisto vsega ne sme povedati". O tem, kdaj bodo arbitri izbrani, pa je dejal: "Mi si želimo, da čim prej, ker si želimo, da bi bila odprta vprašanja čim prej rešena, da bi arbitražno sodišče čim prej začelo delati."
Skrivnosten je tudi Žbogar. Povedal je, da je evropski komisar za širitev Olli Rehn že pred poletjem predlagal seznam arbitrov, pripravljen prav za arbitražno sodišče. Na vprašanje, kdo je na njem, pa je odgovoril le: "Mednarodno priznani strokovnjaki in pravniki." Več ni želel izdati.
Vsi postopki se začnejo z dnem podpisa hrvaške pristopne pogodbe, tako to načeloma velja tudi za usklajevanje arbitrov, pa je vodja slovenske diplomacije povedal o 15-dnevnem roku.
Slovenija ima močnejše argumente!
Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je pojasnil, da arbitražni sporazum ščiti vitalne interese slovenske države. Zagotavlja stik z odprtim morjem, omogoča rešitev vprašanja meje, omogočil pa bo tudi vstop Hrvaške v EU in pripomogel k stabilizaciji celotne regije, je prepričan.
Izpostavil je, da je današnja situacija bistveno drugačna od tiste, ki je predvidevala reševanje spora pred haaškim Meddržavnim sodiščem. Ta scenarij bi bil za Slovenijo bistveno slabši, saj omenjeno sodišče sodi "po rigidnih pravilih" in tudi bistveno počasneje – nekje od 5 do 10 let – medtem ko bo arbitražno odločalo na podlagi memorandumov, ki jih bosta pripravili državi, je pojasnil Balažic.
Bistvena bo zato ravno priprava omenjenih memorandumov, kjer bosta državi predstavili svoj "prav", poudarja. In tu ima Slovenija po njegovem prepričanju bistveno močnejše argumente in tudi več jih je, zaradi česar ne bi bilo smiselno hiteti ne s pripravo tega memoranduma ne s siljenjem sodišča, da čim prej razsodi. "Mi si želimo kvalitetno obravnavo naših stališč," je poudaril Balažic. Pri pripravi slovenskih stališč sodelujejo tako strokovnjaki iz Slovenije kot tujine, je razkril, več pa ni želel povedati.
Ga res čaka lepša prihodnost kot sporazum Drnovšek-Račan?
V odgovoru na vprašanje, zakaj verjame, da čaka tokratni arbitražni sporazum lepša prihodnost od sporazuma Drnovšek-Račan iz leta 2001, je Pahor opozoril na pomembno razliko: takratnega sporazuma hrvaški premier ni podpisal, tokratnega pa premierka je.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.