Rektor za zabavo uničuje okolje?

Mariborska policija je v nedeljo popoldne na areškem Pohorju obravnavala dva kršitelja uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ker sta se tam vozila z motornimi sanmi. Obravnavali so ju tudi, ker nista upoštevala prometne signalizacije, in jima izdali plačilni nalog, za vožnjo z motornimi sanmi pa bo izveden hitri postopek pri prekrškovnemu organu, so sporočili s PU Maribor. Predvidena globa za prvi prekršek je 41,73 evra, za drugi pa 40 evrov.

Kot je za 24ur.com povedal predsednik Foruma za Pohorje Danilo Križman, gre za rektorja Univerze v Mariboru Ivana Rozmana in njegovega spremljevalca. Po besedah Križmana, ki je skupaj s prijatelji rektorja zalotil pri prekršku, naj bi bila to sicer rektorjeva priljubljena zabava, a s tem močno škodi naravi in uničuje zaščiteno območje.

'Slepec bi lahko sledil sledem'

Da se je v nedeljo po Pohorju vozil z motornimi sanmi, je priznal tudi Rozman, a pri tem vztraja, da je vozil le po zasneženi gorski cesti. ''To, da se on vozi samo po cesti, ne drži. Izven ceste sta ga videla moja žena in varuh gorske narave. Sledi so bile tisto nedeljo tako očitne, da bi jim slepec lahko sledil. In jaz sem jim sledil s pomočjo satelitske navigacijske naprave,'' danes pravi Križman. ''Tista njegova 'cesta' je ponekod tako ozka, da je s sanmi komaj prišel skozi.''

''V nedeljo je bil viden pri koči na Pesniku okoli 13. ure, tako da je po mojih meritvah v eno smer prevozil okoli 25 kilometrov, skupno torej okoli 50 kilometrov. To pomeni, da je porabil okoli 30 litrov bencina in pol litra olja, kar je vse ostalo v tem gozdu. Vozil je tudi po slovenski planinski transverzali,'' ki je prav tako zaščitena. ''Za to je predvidena kazen od 100 do 1200 evrov. Tisto, kar je doslej plačal, je drobiž.''

Gre za zelo pomembno zaščiteno območje

Križman pojasnjuje, da gre za močno zaščiteno naravno območje. Celotno območje, po katerem ga je ''vodila satelitska sled, je v t. i. mirnem območju, kar je po zakonu o divjadi in lovstvu posebno območje, ki je v prvi vrsti namenjeno divjadi. Tam je kakršen koli hrup nezaželen, prav tako naj bi bila kakršna koli človeška dejavnost minimalna. Tam je območje Nature 2000, po ptičji in habitatni direktivi EU. Tam je ekološko pomembno in vodozaščitno območje državnega pomena. Tam je naravna znamenitost potok Lobnica, nedaleč proč je zaščiteno Lovrenško barje. Tam je rastišče divjega petelina,'' pomen tega območja opisuje Križman.

''Ampak tudi če bi se on, kot sam trdi, vozil le po zasneženi gorski cesti, je to že dovolj. Namreč, če je znak prepovedan promet za vsa motorna vozila, je to narejeno z nekim namenom. Če se dovoli, da gredo v tisti gozd gozdarji, da si zaslužijo svoj kruh, je to nekaj čisto drugega od dejanja, ki ga redno počne on, in to je vožnja za čisto zabavo,'' pravi Križman.

Križman: Gre za kaznivo dejanje

Po njegovih besedah Rozman s svojimi dejanji povzroča razvrednotenje zaščitenega habitata, prekomerno onesnaževanje in uničevanje narave ter s tem izvaja kaznivo dejanje in ne le prekršek. Poleg vsega tega je tu še problem hrupa. ''Pridemo tudi do kazenskega zakonika, ki v 332. členu piše, da se za prekomerno uničevanje narave, razvrednotenje zaščitenega habitata in prekomerno onesnaževanje lahko izreče kazen do pet let zapora,'' pravi Križman.

''Ne vem, ali lahko človek pozimi stori kaj hujšega, razen če bi se vozil s helikopterjem tri metre nad krošnjami.'' Po njegovih besedah je rešitev za preprečitev tovrstnih dejanj to, za kar si v njegovem društvu Forum za Pohorje že ves čas prizadevajo. To je sprejem ustreznega zakona, kar pa po njegovih besedah napreduje prepočasi.