Rekreativni odmor v šoli: 'Po 15 minutah so učenci prenovljeni'

"Ko smo zunaj, mi je zelo všeč," pove učenec Maid. "Vsi komaj čakamo, da gremo ven," se strinja tudi Jaša. "Rekreativni oziroma gibalni odmor smo uvedli z letošnjim šolskim letom in takoj smo opazili spremembe pri učencih," razlaga ravnateljica Polona Dolanc. "Zdi se mi, da si bolj spočit, umirjen," pove Naja. "Ko si bil na svežem zraku, se bolje počutiš, kot pa da si samo v učilnicah. Boljši zrak je in svež se počutiš," doda Uma. "Nimamo več treme, če imamo kakšno ocenjevanje," doda Sara. "Bolj sem pripravljen na naslednje ure in bolj zbran," se strinja tudi Anže.

"Po 15 minutah so učenci prenovljeni. To potrebujejo. Koncentracija se dvigne, nivo pouka je potem boljši, sploh v primerjavi s prejšnjimi leti, ko tega še nismo imeli," razlaga učiteljica 3. razreda Saša Šeško. "Na ta način razvijajo tudi socialne veščine, kot so komunikacija, reševanje konfliktov. Med rekreativnim odmorom pride kdaj tudi do konflikta," dodaja ravnateljica. 

Koronski časi so otrokom namreč odvzeli socialne veščine, zmožnost sedenja pri miru in dolgotrajno pozornost, ugotavljajo na hrastniški šoli, zato so dobili idejo o obveznem gibanju in preživljanju časa zunaj, kar danes med otroki, ki so vse pogosteje prilepljeni na ekrane, ni več samoumevno. "V današnjem času je to treba kar privzgojiti, ker se je družba tako spremenila, da to ni več samoumevno. Zato je treba, tja nekje do 10. leta, ustvariti navado, da otroci začutijo, da je to potreba, da se tam dobro počuti, da je v stiku s svojim telesom, v stiku z naravo, da ni odtujen," svetuje Milan Hosta s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

"Učenci so se že navadili na to uro. Ob 9.20 točno vedo, da je rekreativni odmor. Samo vprašajo, če ga imamo zunaj, ker včasih ob slabem vremenu ne gremo ven. Poslužujemo se tudi telovadnice ali pa hodnikov, malo poskačemo, pohopsamo," dodaja Saša Šeško. "Potreba po igri je še vedno živa, samo ta igra se je prenesla na telefone in ekrane." 

In prav ta majhna, 15-minutna sprememba naredi ključno razliko v času, ko postajamo vse bolj sedeča družba, dodaja športni filozof. "Raziskave kažejo, da so lahko hitre, kratke intervencije do 15 minut tiste, ki potem ohranjajo človeka pri močeh, z boljšo pozornostjo. Tudi lažje se je učiti po več ur. Ključno je, da redno prekinjamo sedenje, da zamenjamo prostore, da gremo na svež zrak."

"Imajo občutek, da se igrajo, da se ne toliko učijo. Učinek je zagotovo boljši kot v učilnici," potrdi tudi učiteljica podružnične šole Maja Laznik. Za dodaten čas zunaj so v hrastniški šoli in njeni podružnici postavili učilnico na prostem, kjer poučuje dnevno tudi po dve šolski uri. "Delo je bolj dinamično, to, kar učenci potrebujejo. Notri se tudi premikamo. Ne vedno samo sedimo pri pouku. A na prostem je to veliko bolj naravno." Če je bilo na začetku, kot pove razredničarka, umirjanje in izklop drugih zvokov iz okolice velik izziv, pa jih tokrat ni zmotilo niti naše snemanje. "Zmešaš in si zbereš številko. Sem dobila 6x6," nam je igro s številkami razložila Klara. "Piševa račune. Elvin piše meni, jaz pa pišem njemu," nam pokažeta Tim in Elvin. "Zavrtiš, da pokaže račun, kako ga moraš izračunati," nam še eno od iger pojasni Jure.

Čas, ki bi ga morali vsi, ne samo otroci, preživeti zunaj, je po mnenju Hoste med eno in dvema urama, kar pa je v sodobni družbi, dodaja, na žalost postala norma, ki je velikokrat celo prevelika. "Tudi sami vidimo, ko si vzamemo čas čez vikend ali pa poleti, ko gremo na dopust, kako se človek počuti, ko večino časa preživi zunaj." "Tukaj niso zajeti le učenci, ampak tudi učitelji, ker tudi učitelj potrebuje malo svežega zraka. In veliko bolje funkcionira naprej. To mislim, da je res ena dobra, dobra stvar, ki bi jo morale imeti vse šole," še zaključi ravnateljica.

Telesna dejavnost pripomore k ohranjanju telesne kondicije, koordinacije, mišične moči, zmanjšuje tveganje za pojav krhkosti pri odraslih in starejših ter zmanjšuje tveganje za nastanek raka in pomaga pri obvladovanju številnih kroničnih bolezni ter ugodno vpliva na dušeno zdravje posameznika. Olimpijski komite Slovenije je tako pripravil projekt "Zmigaj se do vadbe", s katerim bodo vzpostavili mrežo izvajalcev za brezplačne programe za krepitev zdravja in aktiviranja odraslih na lokalni ravni.