Rekordni proračun in zamujena priložnost

Na parlamentarno proceduro je pripravljen najpomembnejši dokument v državi. Vlada je potrdila proračuna za prihodnji dve leti. Napovedi prvega finančnika, ministra Klemna Boštjančiča pa: "Za leto 2025 so prihodki načrtovani v višini 15,2 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,1 milijarde evrov." 

Načrtovani stroški države so za slabi dve milijardi višji od prihodkov, kar sicer ni nobena posebnost. Zaradi delovanja državnega aparata, mase plač v javnem sektorju in uresničevanja zavez do zveze Nato, bodo z več kot milijardo upravljali štirje ministri. Finančni, pa minister za delo ... In dva, ki uradno še nista imenovana, to sta ministra za šolstvo in obrambo.  

"Proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda," je še dejal Boštjančič, ki za leto 2026 napoveduje, da bi lahko primanjkljaj še zmanjšali, in sicer na 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP.  

Proračunske dokumente bo v prvi polovici oktobra ocenil Fiskalni svet tudi v luči prehoda na nova fiskalna pravila Evropske unije. Predsednika Davorina Kračuna pa smo prosili, da se odzove na prve številke. "Zaenkrat Slovenija ne predvideva, da bi bil primanjkljaj večji od treh odstotkov BDP, kar je seveda z vidika kriterijev Evropske komisije na varni strani. Omeniti pa moramo, da je Slovenija v pretekih dveh letih, kljub temu, da je imela ugodne gospodarske okoliščine, predvsem pa rekordno visoko stopnjo zaposlenosti, beležila primanjkljaj," je nalil čistega vina.

Dobri časi, ko bi morali vzpostaviti rezerve, namreč minevajo, poudarja Kračun, gospodarstvo se že ohlaja, obstaja tveganje, da bo BDP rastel počasneje od pričakovanj. "Čeprav materiali UMAR-ja, na katerih temeljijo proračunski dokumenti, že vključujejo določeno umiranje proračunske rasti."

Kaj pa skoraj milijarda in pol za javni sektor? Plače zaposlenih se bodo sicer dvigale postopno, v enakem tempu namerava vlada poravnati tudi nov plačni zakon. "Vsako leto približno 350 milijonov evrov," pojasnjuje Boštjančič, ki obenem miri: "Ne, davki se zaradi te plačne reforme ne bodo nič spreminjali."

"Bojim se, da priložnost v teh pogajanjih za to, da bi zagotovili višje standarde storitev v javnem sektorju na strani ponudbe, da ta priložnost ni bila izkoriščena," pa razmišlja Kračun, ki se sicer strinja, da morajo biti plače javnih uslužbencev konkurenčne, a da bi vlada morala storiti več tudi za boljšo kakovost javnih storitev. Sedemodstotna rast plač v javnem sektorju prihodnja štiri leta je sicer mogoča, pravi, a le na račun znižanja drugih izdatkov države, če bo seveda vlada sledila fiskalnim pravilom.