Številni ostajajo odrezani od sveta, brez pitne vode, omrežja in elektrike

Za številnimi Korošci je težka noč. Območje Črne na Koroškem je še naprej odrezano od sveta, saj je v Mežiški dolini in tudi drugod po Koroški poškodovanih veliko mostov in cest, prekinjena je dobava elektrike in vode, marsikje ni telefonskih povezav. 

V Črno na Koroškem je s helikopterjem popoldne priletelo 30 vojakov. Iz Slovenske vojske so sporočili, da bodo skušali zagotoviti prevoz živil, goriva in drugih sredstev. Pozno popoldne se je v Črno na Koroškem uspelo prebiti tudi naši novinarski ekipi. 

Obrambni minister Marjan Šarec je v Mozirju za medije dejal, da Slovenska vojska med prednostne naloge šteje prav vzpostavitev stika s Črno na Koroškem, poleg fizičnega stika mora postaviti tudi repetitorske postaje, da vzpostavijo zvezo.

O tem, kaj se dogaja v Črni na Koroškem po dnevu in pol še vedno praktično ni informacij oziroma so zelo skope. Dostop do Črne je nemogoč, na območju ni elektrike, prav tako ne telefonskega signala. Naša novinarska ekipa se je prebila do Prevalj, kjer pa se promet ustavi, saj reka Meža še vedno dere skozi kraj. Pretrgani so številni mostovi, tisti, ki so ujmo preživeli, pa so neprevozni. 

Zelo narasla reka Meža poplavlja vzdolž celega toka, od Črne do Dravograda. Vzdolž toka reke Meže je uničenih ali poškodovanih veliko mostov, na več mestih je odneslo glavno prometno žilo po dolini, poplavljenih je veliko objektov, tudi v Mežici. Zvečer so zaradi morebitnega plazu v Črni na Koroškem in poplavljanja Meže preventivno evakuirali del prebivalcev ob porečju reke.

Meža spodjeda tudi bencinsko črpalko

Celotno regijo še vedno ogrožajo poplave in vse več zemeljskih plazovi. Ob 8.26 je slovenjgraški regijski center za obveščanje v občini Prevalje zaradi narasle reke Meže in poplavljanja sprožil sireno javnega alarmiranja. Razmere se zaostrujejo, Meža še naprej narašča, prav tako podtalnica.

Župan Matic Tasič je pojasnil, da je Meža uničila most pri Petrolovem bencinskem servisu, bojijo se, da ga bo odtrgalo, zdaj pa reka spodjeda tudi bencinsko črpalko. Pretrgan je tudi vodovod in plinovod, nadalje spodjeda glavno cesto proti Črni. Poplavljenih je od 150 do 200 objektov v občini, dva plazova grozita dvema objektoma, prekinjena je železniška povezava. Na Prevaljah so evakuirali okoli 20 oseb, ki so nastanjene v športni dvorani.

'Apokalipsa resnično nekih bibličnih razsežnosti'

Tudi v Dravogradu, na stičišču treh naraslih rek Drave, Meže in Mislinje, so razmere še naprej kritične. Glavne prometne povezave do občine so prekinjene, zaradi nevarnosti plazov ostaja evakuiranih več kot 110 oseb, med njimi so tudi turisti. Marsikje ni elektrike in pitne vode, okrnjen je dostop do zdravstvene oskrbe. Pretok reke Drave pa ni kritičen.

"Občina Dravograd je včeraj doživela apokalipso resnično nekih bibličnih razsežnosti," je razmere danes opisal župan Občine Dravograd Anton Preksavec.

Velik del občine je bil poplavljen, razmere pa se danes še ne umirjajo, saj še naprej dežuje, Meža po njegovih podatkih še narašča in poplavlja. Sprožilo se je veliko zemeljskih plazov, podrlo je več mostov, med drugim most čez reko Mislinjo pri Otiškem Vrhu na glavni cesti proti Slovenj Gradcu, tam je prestavilo in uničilo tudi vzporedni most na kolesarski povezavi. Načelo je tudi nov, nedavno odprt most na kolesarski povezavi v Dravogradu.

Zaradi poplav in nevarnosti zemeljskih plazov so v petek evakuirali del prebivalcev z naselja Meža in prebivalce dela Mariborske ceste ter objektov nad čistilno napravo. "Nad temi objekti se nahaja ogromen plaz, ki ga bomo danes s pomočjo geologa, ki se prebija do nas, pregledali in sprejeli nadaljnje odločitve," je dejal Preksavec.

Evakuirane občane so namestili v dvorec Bukovje in nekdanji hotel Traberk, ki so ga za silo usposobili za sprejem ljudi, nekateri pa so začasno namestitev našli pri svojcih in prijateljih. Prav tako so po županovih besedah morali poskrbeti za kar veliko število turistov, ki so obtičali v Dravogradu na poti z dopustov, okoli 30 turistov so evakuirali tudi iz poplavljenega hotela Korošica. V dravograjski osnovni šoli obratuje kuhinja, kjer pripravljajo obroke za vse začasno razseljene.

"Velika težava je tudi zdravniška oskrba, ker smo odrezani proti Slovenj Gradcu. Imeli smo že nekaj nujnih primerov, v katerih so gasilci dobesedno nosili ljudi čez podrte objekte," je opisal župan.

Prizadeta je celotna regija, najbolj pa Mežiška in Mislinjska dolina skupaj z Dravogradom, v Dravski dolini pa je po sedanjih podatkih največ težav zaradi zemeljskih plazov in zalitih objektov na območju občin Vuzenica in Podvelka, ni pa tako hudih poškodb infrastrukture kot v Mežiški in Mislinjski dolini.

 Kot so v občini Mežica zapisali v sporočilo za javnost, jih je prizadela katastrofa, kot je še ne pomnijo. "Trenutno so vsi občani na varnem. Se pa razmere še vedno spreminjajo iz minute v minuto. Že cel dan so aktivirane vse pristojne službe v občini, ki poskušajo rešiti oziroma omiliti nastalo škodo. Na pomoč gasilcem in CZ so v zadnjih urah prispeli tudi Slovenska vojska in gasilci iz GZ Murska Sobota," so pojasnili. V nekaterih delih občine še vedno ni elektrike.

Zvečer je Mura pri naselju Dolnja Bistrica prebila varovalni nasip, ogroženih je bilo šest vasi, na terenu pa je posredovalo več gasilskih društev.

Prebivalci Ljubnega ostali brez domov, turisti brez avtomobilov, s krajem Luče ponoči vzpostavili telekomunikacijske povezave 

Tudi v Zgornji Savinjski dolini so razmere še naprej kritične. V občini Ljubno so narasli vodotoki in plazovi odnesli štiri hiše, brez strehe nad glavo je od 15 do 20 ljudi. Številne občane so evakuirali, tudi turiste, nekateri med njimi so ostali brez avtomobilov. Iz Ljubnega prebijajo ceste proti Rečici in Mozirju, da bodo lahko goste, ki so zdaj nastanjeni v osnovni šoli in turističnih objektih, napotili na varno drugam.

Tudi obrambni minister je v Mozirju dejal, da je situacija v Savinjski dolini med najzahtevnejšimi.

Na območju občine je okoli 150 turistov, veliko jih je ostalo tudi brez avtomobilov, tako da zanje iščejo možnosti transportov do večjih središč, da bodo lahko od tam odpotovali domov, je povedal župan Franjo Naraločnik.

Je pa v občini po njegovih besedah kar nekaj družin, ki so ostale popolnoma brez vsega. Trenutno od 15 do 20 oseb nima svojega doma, še dve hiši sta v izjemno veliki nevarnosti zaradi grozečih plazov.

Luče so še vedno odrezane od sveta, tam ni vode, elektrike in signala. Ponoči jim je uspelo vzpostaviti telekomunikacijske povezave z Mozirjem, ki je bilo povsem poplavljeno, a tako hude ujme tudi najstarejši občani ne pomnijo. Ceste so povsem uničene in neprevozne. 

Sprožili so se številni plazovi, koliko - gasilci niti ne štejejo več.  Plaz je odnesel dve hiši, prav tako je odnesel še polovico tretje hiše. Stanovalci so se iz objektov rešili še pravočasno in so zdaj nastanjeni pri prijateljih.

Savinja je prestopila bregove tudi v Mozirju, kjer takšne ujme, kot je bila tokratna, tudi najstarejši prebivalci občine ne pomnijo. Kot je povedal župan Ivan Suhoveršnik, je reka za seboj pustila pravo razdejanje. Zalilo je okoli 200 hiš na trgu in v nekaterih zaselkih, poplavilo je igrišča in Mozirski gaj.

Plazovi zasuli dostopne ceste do kraja Osolnik 

Brez stika s civilizacijo so tudi v kraju Osolnik v Polhograjskih dolomitih. Številni plazovi so popolnoma zasuli cestne povezave, skrbi pa jih, da bi se med sanacijo po pobočju zvalilo še več materiala in odneslo cesto. 

Ujma je pustošila tudi po Medvodah, nekateri občani bodo morali tudi noč preživeti v evakuacijskih centrih. Večina kleti in pritličij ob reki Sori in njenem sotočju s Savo je popolnoma uničenih. 

"Vas Osolnik je v celoti odrezana, čez plaz, ki se je sprožil, smo se skušali prebiti z vojsko, a je nemogoče. Zemljina je nestabilna, tudi druge poti so odrezane," je povedal župan občine Medvode Nejc Smole. 

Na Gorenjskem zaradi zemeljskih plazov ogroženih več kot deset hiš

Kot je na današnji novinarski konferenci v Gorenji vas povedal župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, so Poljansko dolino prizadele tako strašne poplave kot leta 1926, ko je v dolini odneslo vse mostove in se je sprožilo ogromno zemeljskih plazov. "Sedaj, po stotih letih, je bila količina vode enaka kot takrat, ampak infrastruktura je bistveno boljša in betonski mostovi so vzdržali," je izpostavil. "Posebna zgodba so zemeljski plazovi ob glavni cesti. To je nekaj neverjetnega, kar še nismo videli in tudi iz tega se moramo nekaj naučiti," je dejal župan, ki ga skrbi predvsem za hiše, ki jim grozijo plazovi ali pa je zemlja pod njimi spodkopana.

Je pa uničenih veliko manjših mostov in cest. Direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec je pojasnila, da je povsem uničenih več kot 40 kilometrov cest. Ogromno je tudi prizadetih objektov, ki jih ogrožajo plazovi. "Škoda je dejansko nepredstavljiva in brez hitre pomoči države in brez izdatnih sredstev je nismo sposobni odpraviti," je opozorila.

Vojska bo med drugim pomagala zagotoviti pontonski most proti Javorjem, ki so zaradi podrtega mostu še nedostopne. Po tem ko je bila v petek Poljanska dolina odrezana od sveta, je sedaj zagotovljena vsaj zasilna prevoznost regionalne ceste, pri čemer je zaradi usada pred mostom na Brodeh delno speljana po ozki stranski cesti, ki omogoča promet samo osebnim vozilom. Zato pomočnik načelnika Policijske postaje Škofja Loka Klemen Trček poziva občane, naj ne odhajajo proti Škofji Loki, če ni nujno. Na cesti je tudi še veliko podorov, peska in vode, ki še naprej teče z brežin.

Pride lahko tudi do novih podorov, zato Trček prosi ljudi, naj se izogibajo plazovitim območjem. Tudi poveljnik občinskega štaba CZ Občine Gorenja vas - Poljane Primož Kokalj je opozoril, da nevarnosti še ni konec, čeprav je Poljanska Sora upadla, saj še vedno grozijo usadi in plazovi. 

Stik s Poljansko dolino so vzpostavili šele v petek pozno zvečer. V občini Gorenja vas je še vedno ogroženih več kot deset hiš, do nekaterih zaselkov se interventnim službam sploh še ni uspelo prebiti. Tri hiše so izselili, organizirali so tudi ogled najbolj kritičnih točk z geologom, da bodo lahko čim prej pripravili projektno dokumentacijo za obsežno sanacijo, ki jih čaka v prihodnjih letih.

Do vasi Delnice na Poljanskem se je peš, preko podrtega mostu, prebila tudi naša novinarska ekipa. Domačini so s sanacijo začeli že sami s svojo mehanizacijo, da bi se prebili še do tistih bolj odročnih kmetij. Vaščani si med seboj pomagajo, ker je na območju veliko kmetij, ki so samooskrbne. Zaenkrat težav s pitno vodo nimajo, znova so vzpostavili tudi dobavo z električno energijo. Do trgovin se preko gozdnih poti najmočnejši odpravijo kar peš, poroča novinarska ekipa 24UR. 

Po podatkih Elektro Gorenjska je bila do popoldanskih ur še vedno prekinjena dobava energije 430 uporabnikom na 33 transformatorskih postajah. "Še vedno je prekinjena oskrba z elektriko v vaseh v Poljanski dolini med Zmincem in Gabrkom, prav tako je prekinjena oskrba z elektriko na Lubniku," poroča Elektro Gorenjska. Do teh območji se bodo skušali prebiti v naslednjih dneh in jim zagotoviti vsaj zasilno oskrbo s pomočjo agregatov. 

Ob tem pozivajo k rabi električne energije le za nujne potrebe, saj je voda ponekod odnesla vse električne povezave (daljnovode in kablovode). Potrebna bo izgradnja novih elektroenergetskih povezav, že zdaj pa je jasno, da bo škoda ogromna, odprava posledic pa dolgotrajna in zahtevna, so sporočili iz Elektro Gorenjska.

Že dva dni je na terenu okoli 170 gasilcev, ki se še naprej ukvarjajo s čiščenjem cestišč in vodotokov ter odpravljanjem druge škode, je povedal vodja intervencije, poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Gorenja vas - Poljane Roman Kokalj. 

V Žireh poplavljenih ali zasutih več kot 100 hiš

Še naprej imajo veliko dela tudi gasilci v Žireh. "Voda je odtekla, interventne službe pa so še vedno na terenu," je novinarjem povedal poveljnik Civilne zaščite Občine Žiri Janez Tratnik. Spomnil je, da je bila prva težava ta, da so bile Žiri odrezane od sveta, saj so bile vse dovozne poti zasute ali poplavljene, sedaj je prevoznost zagotovljena, ostajajo pa težave s telekomunikacijami.

Veliko so jih lahko hitro sanirali, težava pa ostajajo zemeljski plazovi in nedostopnost nekaterih zaselkov z vozili. Med njimi je tudi večje naselje Koprivnik, v katerem je najmanj 30 hiš, je opozoril žirovski župan Franci Kranjc.

"Veliko cest je poškodovanih ali uničenih, da bodo vse ceste normalno prevozne, pa bo minilo še dolgo časa," je ocenil. Zadovoljen pa je, da se ob velikem trudu gasilcev in drugih interventnih služb stanje vendarle izboljšuje.

V Laškem se zadeve šene umirjajo, čeprav na prvi pogled izgleda drugače

Tudi občina Laško je v petkovih poplavah utrpela precejšnje opustošenje. Poplavljenih je več kot 120 večstanovanjskih, stanovanjskih in gospodarskih objektov. Največ vode je bilo v objektih na Celjski in Zdraviliški cesti, Trubarjevem in Savinjskem nabrežju, območju Marija Gradca, v Radobljah, Šmarjeti, Globokem, delu Rimskih Toplic in delu Zidanega Mosta.

"Laško je še vedno odrezano od ostalih regij, vsi podvozi so še vedno neprevozni, prav tako so še vedno uradno zaprte vse ceste za uvoz in izvoz iz Laškega. To velja tudi za mostove, ki bodo zaprti do pregleda statika," so nam sporočili iz občine.

Zaradi močnega deževja v zadnjih dneh so v slabšem stanju plazovi, ki ogrožajo javno cestno infrastrukturo. "Na Breznem se je sprožil nov plaz, zaradi katerega smo morali evakuirati štiri osebe, saj plaz ogroža stanovanjski objekt, uničil pa je javno infrastrukturo. Do sedaj smo morali vsega skupaj evakuirati 20 oseb, ki smo jih nastanili v hotelih in drugih turističnih nastanitvah," so sporočili.

Voda iz javnega vodovoda je po celotni občini pitna, neoporečna. Manjša posamezna območja so še vedno brez elektrike, kar naj bi bilo rešeno tekom jutrišnjega dne. "Četudi na prvi pogled izgleda, da se stanje umirja in da je življenje v Laškem že skoraj v ustaljenih tirnicah, pa temu ni tako, saj je vodostaj Savinje še vedno izjemno visok. Zato prebivalce prosimo, da ostanejo doma in vse nenujne opravke prestavijo na dneve, ko bo javna infrastruktura zopet primerna za uporabo," so dodali.

Nivo Savinje upada izjemno počasi, počasneje kot bi si vsi skupaj želeli, zlasti ekipe zaščite in reševanja ter komunalni delavci. To pa je razlog, da je možnost delovanja vseh služb omejena in prosimo za potrpljenje in strpnost. V prvi vrsti pa je potrebno reševanje gospodarske javne infrastrukture.

Ekipe zaščite in reševanja, več kot 100 gasilcev iz celotne občine Laško, iz vseh prostovoljnih gasilskih društev ter komunalni delavci Koumnale Laško so že dva dni na terenu. Vseh skupaj je več kot 150, ki skrbijo, da bi življenje v naši občini čim prej steklo. Zato na tem mestu pozivamo vse, da jih ne ovirajo pri njihovem delu ter ne stojijo na deloviščih, prav tako da ne ovirajo dela ekip reševanja s svojimi vožnjami in nepremišljenimi parkiranji.

Celjani se vračajo v svoje domove

Razmere v Celju, kjer je v petek z večjimi poplavami grozila narasla Savinja in so evakuirali okoli 4000 občanov, pa so se umirile. Pretok Savinje je upadel, evakuacija je preklicana, ukrep prepovedi približevanja vodotokov ne velja več, velja pa še ukrep prekuhavanja vode.

Celje je, zahvaljujoč izvedenim protipoplavnim ukrepom, tokratno katastrofalno poplavo prestalo zelo dobro, je ocenil župan Matija Kovač. Dodal pa je, da bo škodo mogoče oceniti šele po dokončni umiritvi stanja. Te je kar nekaj na zasebnem premoženju ter na javni infrastrukturi, predvsem na cestah in mostovih.

V Mestni občini Velenje se je ponoči sprožilo nekaj plazov, v Vinski Gori je zaradi tega ogroženih nekaj stanovanjskih objektov. Še vedno ne morejo dostopati do prebivalcev doline Velunje. Pitno vodo za zdaj še imajo, a iz občine pozivajo k varčnosti. V Rdeči dvorani je prenočilo 1000 ljudi, tudi obiskovalci kampa Menina.

Prizori iz kampa so dan po ujmi pretresljivi. Voda je prevrača in odnašala avtomobile, prikolice in opremo za kampiranje. Veliko materiala s kamenjem se je ujelo tudi v ograje. 

Zaradi plazu evakuirali 900 prebivalcev v Koroški Beli pri Jesenicah, odločitev o nadaljnjih ukrepih v nedeljo

Na Koroški Beli se je zaradi zaznanega plazenja ponoči sprožil sistem javnega alarmiranja. Zaradi napovedanega deževja so prebivalce okoli 17. ure začeli evakuirali, ko so policisti potrkali na vrta krajanov. Pri evakuaciji so pomagali tudi gorski reševalci. 

Domove je zapustilo okoli 900 prebivalcev, 28 se jih je odločilo, da bodo na lastno odgovornost ostali doma. Evakuacija bo veljala od 20. ure do nedelje do 7. ure. Na teren so poslali tudi strokovne službe, ki opravljajo monitoring in območje snemajo. V nedeljo ob 8. uri bodo ekipe zopet pregledale strugo. 

Nekaj prebivalcev so evakuirali v zdravstveni dom, kjer imajo zdravstveno oskrbo, ostali bodo prenočili v osnovi šoli Prežihovega Voranca Jesenice, kjer bodo nameščeni v telovadnici, večina pa bo pri svojcih in znancih. 

Cesto na Koroško Belo so že zaprli, odprta je le za lokalni promet, je župan Peter Bohinec povedal po sestanku razširjenega kriznega štaba predstavnikov štaba Civilne zaščite Jesenice. Prebivalce je pozval, naj ostanejo mirni, saj ni nobene potrebe po paniki. Strokovnjaki so popoldne znova pregledali plaz, zaradi katerega se je že v noči na soboto sprožil sistem javnega alarmiranja. Na teren so poslali tudi dron, ki pa zaradi slabega vremena ni mogel opraviti svojega dela, zato bodo v nedeljo ob osmi uri bodo znova nadaljevali z delom in preučili teren, je napovedal in dodal, da bodo po njihovi vrnitvi znova sklicali operativni sestanek civilne zaščite.

Trenutno čakajo, kaj se bo zgodilo prek noči. Glede na ugotovitve in analize dopoldanskega pregleda se bodo odločili, ali bo tudi v nedeljo znova izveden ukrep evakuacije občanov, kot je bil nocoj. "Ekipa bo pogledala stanje pri zaplavnih pregradah in če je kje kakšen žep, ki bi se lahko utrgal in povzročil dodatno plazenje," je pojasnil.

Domove občanov so pregledali tudi z gorsko reševalno službo in policijo ter prazne domove označili s trakovi. Po navedbah župana so zaradi morebitne intervencije, če bo ta potrebna, pripravili sezname, kje se ljudje nahajajo, da jih bodo lahko umaknili na varno.

Prepoved plovbe na deroči Soči, truplo na obrežju Save

Noč na Severnem Primorskem ni prinesla večjih dodatnih težav. Na najbolj izpostavljenih območjih v občinah Idrija, Tolmin in Cerkno nadaljujejo odpravljanje posledic obilnih padavin, pri čemer nekatere ceste ostajajo težko prevozne, so sporočili iz regijskega štaba civilne zaščite.

V Idriji so sinoči preventivno evakuirali stanovalce dveh hiš, plazovi pa so ogrozili spomenik državnega pomena in Unescov spomenik svetovne dediščine Rudarska hiša, zaradi česar so večino predmetov premične dediščine, ki je na ogled v hiši, prepeljali na grad Gewerkenegg. V Mestnem muzeju Idrija ocenjujejo, da bo treba v celoti izkopati in ponovno urediti drenažo.

V Kanalu ob Soči so prebivalcem delili protipoplavne vreče, tamkajšnji kamp ob reki pa je po petkovi preventivni evakuaciji gostov prazen. Pred ponovnim odprtjem bo potrebnih precej vzdrževalnih del.

Zaradi deroče vode je prepovedana plovba po Soči in Koritnici. "V že tako deroči vodi so namreč drevesa in vse skupaj predstavlja veliko nevarnost," so poudarili na pristojnem inšpektoratu. Prav tako je zaprt vstop na območje slapa Kozjak v občini Kobarid.

V soboto okoli 11.30 so bili policisti Policijske uprave Ljubljana obveščeni, da je bil na obrežju Save na območju Tomačevega našli mrtvega moškega. Glede na sedaj zbrana obvestila je bil najden nekaj 100 metrov od bivališča, ki ga je imel na obrežju reke. Po prvih podatkih se nakazuje, da bi bila smrt lahko posledica poplav.

Tisoči brez elektrike

Zaradi obilnega deževja in poplavljanja rek je tudi danes brez elektrike še več tisoč prebivalcev, največ na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini. Brez električne energije je celotno območje od Raven na Koroškem do Črne na Koroškem. Prav tako je brez električne energije območje od Nazarij proti Logarski dolini.

Kjer so reke razlite in ceste neprevozne, zaradi varnosti ne izvajajo selekcije okvar, so pojasnili v Elektru Celje. Odjemalce pozivajo, naj se izogibajo poškodovanim območjem. Prav tako naj se ne dotikajo vodnikov, z napravami pa naj ravnajo, kakor da so pod napetostjo. V Elektru Gorenjska pa uporabnike območij, kjer so jim vzpostavili zasilno oskrbo z električno energijo s pomočjo agregata, prosijo, da uporabljajo elektriko le za nujne stvari.

Gostje se lahko vrnejo v kamp Terme Čatež

Reke v osrednji in jugovzhodni Sloveniji še poplavljajo. Sava poplavlja v večjem obsegu, v spodnjem toku pa naj bi njena gladina že upadala. Težave je začela predvsem v Krški vasi povzročati narasla Krka, ki so jo sicer nasipi zadržali, a je izpod teh udarila podtalnica. Nižjevodno je narasla Sava v treh četrtinah poplavila vas Loče.

Zaradi močnega deževja so sicer v Občini Brežice aktivirali gasilce prostovoljnih društev, ki polnijo protipoplavne vreče. Nameščajo jih ob objektih ob Savi in Krki ter črpajo vodo iz objektov. Okoliški gasilci so v petek zvečer tudi evakuirali goste iz kampa Term Čatež. Teh je bilo po zadnjih podatkih približno 2000. Vse, ki so to želeli, so namestili v brežiški športni dvorani, njihove avtomobile pa so parkirali na parkiriščih brežiških trgovskih središč.

Ker se je stanje voda v kampu v čateških toplicah stabiliziralo, je brežiški štab civilne zaščite danes izdal obvestilo, da se evakuiranci lahko vrnejo v terme ali domov.

Zvečer stekel železniški promet na progi med Ljubljano in Jesenicami

Slovenske železnice (SŽ) postopoma odpravljajo težave, ki so jih poplave povzročile v železniškem prometu. Zvečer je tako vnovič stekel železniški promet na progi Ljubljana Vižmarje-Jesenice, so sporočili iz SŽ.

Že pred tem so odprli proge Anhovo-Grahovo, Rimske Toplice-Celje in Celje-Zidani Most. Zaprta pa je še železniška proga Litija-Sava. Nadomestni prevoz na tej progi poteka z vlakom na progi Ljubljana-Trebnje-Sevnica.

Štajerska avtocesta je po odpravi posledic poplav med Ljubljano in Celjem znova v celoti odprta v obe smeri, so sporočili z Darsa. Številne ceste na Severnoprimorskem, Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v osrednji Sloveniji medtem po podatkih prometnoinformacijskega centra ostajajo zaprte.

Zapori zaradi poplavljenih priključkov oziroma podvozov na avtocestah ostajata na dolenjski avtocesti na izvozu Šmarje Sap proti Ljubljani in na štajerski avtocesti na priključku Sneberje. Pred odhodom na pot nujno preverite informacije o prehodnosti cest!

Pridne roke, pripravljene pomagati

Ker se gasilci z manj prizadetih območij v konvojih odpravljajo na tista bolj prizadeta, je treba na avtocestah vedno ustvariti reševalni pas in tako omogočiti hitrejši prehod enot, ki hitijo na pomoč, opozarja Zavod Reševalni pas. 

Na terenu je 200 pripadnikov Slovenske vojske, še 400 pa v pripravljenosti. Že od jutra so danes skupaj z gasilci vnovič na terenu tudi gorski reševalci. Njihove ekipe s posadkami helikopterjev Slovenske vojske in policije evakuirajo ljudi iz najbolj ogroženih območij in dostavljajo pakete pomoči v neurjih prizadetim prebivalcem, uspešno se je zaključilo tudi reševanje nosečnice na območju naselja v škofjeloški občini.

Tamkajšnji gorski reševalci so se ob pomoči gasilca uspešno prebili čez neprehoden teren do nosečnice in jo skupaj z ekipo hitre nujne medicinske pomoči in helikopterjem prepeljali v ljubljansko porodnišnico.

Ob tem gorski reševalci, ki so zaradi izrednih razmer trenutno zelo vpeti v reševanje na kritičnih območjih v državi, vnovič pozivajo vse posameznike, ki jim je narava prizanesla, da, dokler trajajo v državi takšne razmere, ne zahajajo v gore, hribe in na druge težko dostopne terene, da v primeru nesreče ne dodatno obremenjujejo gorskih reševalnih ekip.

Razmere v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih, kjer je petkovo neurje povzročilo nekaj škode in otežilo delo in dostavo dobrin, se umirjajo. Infrastruktura je poškodovana v mozirskem Varstveno-delovnem centru Saša in centru za usposabljanje Radovljica, storitve drugod pa so večinoma dostopne,