Približno tisoč zbranih ribičev in predstavnikov ministrstev ter državnih organov je nagovoril predstavnik stranke Slovenskega ekološkega gibanja in nekdanji zdravstveni minister Božidar Voljč, ki se je osredotočil na reko Savinjo. Vprašal se je, ali smo sposobni Savinji dopustiti, da bo še naprej ostala Savinja, ne pa v ozko kamnito korito uklenjen kanal; ali ji bomo pustili, da se bo v njej pretakalo toliko vode, da bo spet nosila flose, ta simbol sožitja slovenskega človeka z njo, je dodal Voljč.
Predsednik ribiške zveze Borut Jerše je menil, da je model, po katerem so organizirani slovenski ribiči, v Evropi in svetu edinstven: država je namreč zaupala upravljanje z ribjim življem ribiškim družinam, ko so neprofitne organizacije in delajo v javnem interesu.
Svobodni raziskovalec Anton Komat je opozoril, kako sramotno je sedanje stanje slovenske krajine imenovati "kulturna". "Krajino uravnanih in betoniranih vodotokov brez obrežne vegetacije, z izsušenimi lokami in nasutimi povirnimi močvirji, s protipoplavnimi nasipi moramo pravilno poimenovati uničena krajina, barbarski odraz našega nespametnega početja," je dejal Komat. Rešitev težav Komat vidi predvsem v uveljavljanju nove etike za vodo, uporabi konceptov renaturacije in oživljanja rečnega telesa ob polni in odgovorni udeležbi osveščenih lokalnih skupnosti.
