Ob znanem dejstvu, da bi bilo potrebno banko dokapitalizirati v višini dobre poldruge milijarde tolarjev, se zdi Rekarju bolj sprejemljiv ali odkup določenih terjatev banke s strani Energetike ali pa pripojitev SIB banke k nekemu večjemu sistemu.
Rekar je med poročanjem mestnemu svetu sicer poudaril, da zaradi zaupnosti podatkov veliko ne more povedati, predstavil pa je v glavnem že znana dejstva in kronološki potek nakupa banke. Pogodba za nakup prvega svežnja delnic je bila podpisana 5. oktobra 2001, plačana 8. oktobra 2001, Energetika pa je v nakup investirala približno 3,5 milijarde tolarjev. Ob imenovanju za v.d. glavnega direktorja Energetike je dobil tudi primopredajno poročilo, ki ga je predal pristojnemu tožilstvu. Sedaj pa predvsem pripravlja nadaljnje ukrepe v zvezi z investicijo.
Svoji poročili sta predstavila tudi predsednik nadzornega sveta holdinga Andrej Toš in predsednica nadzornega sveta Energetike Nevenka Hrovatin, ki pa nista povedala nič novega. Toš je med drugim povedal, da je nadzorni svet holdinga redno nadziral poslovanje Energetike in SIB banke, od katerih so dobivali tudi redna poročila o poslovanju, ki so še lani pri obeh izkazovala dobiček. Toš se je tudi izognil imenom vseh oseb, ki so kupčevala z delnicami SIB banke, "ker tako zahteva zakon". Hrovatinova pa je dejala, da se je nadzorni svet Energetike seznanil s poročilom revizijske hiše KPMG o nakupu SIB banke, poudarila pa je, da nadzorni svet v skladu z veljavnimi akti ni pristojen in ne more biti odgovoren za nakup banke.
