Reka Mura: priložnost za nova delovna mesta in izboljšanje naravnega stanja

Reka Mura je nižinska reka, ki je bila v preteklosti pomembna plovna in mejna pot in je imela velik vpliv na življenje pomurskih ljudi. Oblikovala je tudi panonsko pokrajino. Na poplavnih ravnicah so se razvili bogati ekosistemi, ki danes predstavljajo izjemno pomembna območja naravne dediščine s pestro biotsko raznovrstnostjo. "Tvorijo mozaik poplavnih logov, ki so prepredeni s stranskimi rečnimi rokavi, mrtvicami, obkroženi z vrstno bogatimi travišči in rodovitnimi polji," so pojasnili na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN), ki so zadolženi, da vodijo in koordinirajo projekt Natura Mura.

Človek s posegom spremenil naravo Mure

Reka je v preteklosti pogosto prestavljala strugo, spodjedala brežine in odnašala prst, kar so tipične značilnosti nižinskih rek. Ljudje so zaradi strahu pred poplavami želeli nepredvidljivo reko ukrotiti, zato so jo 'ukleščili' v betonske brežine. To je bil za reko in njen poplavni prostor agresiven poseg, kar še danes negativno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste ter njihovo življenjsko okolje, so pojasnili z ZRSVN: "Posegi v strugo so spremenili predvsem zgornji del toka med Avstrijo in Slovenijo. Na obrečno kulturno krajino pa je najbolj vplivala izgradnja visokovodnih nasipov, zaradi katerih je reka izgubila velik del poplavnega območja in s tem tudi vrste, vezane na ta okolja. Prav tako je izgubila sposobnost bočnega spodjedanja, kar povzroča poglabljanje struge in upad podtalnice." Ta proces pa ima negativne posledice na zagotavljanje pitne vode, lesa in pridelavo hrane, so poudarili na ZRSVN.

Kaj vse bo zajemalo 'popravilo' reke?

Strokovnjaki verjamejo, da bo Natura Mura pravi zdravilni tretma, saj so v projekt vključene aktivnosti: renaturacija rečne struge, obnova rokavov in mrtvic, oživitev zaustavljenih rečnih procesov. Prav tako bodo v sklopu projekta pomlajevali poplavne in močvirnate gozdove, odstranjevali invazivne tujerodne vrste ter obnovili travišča, ki se vse bolj zaraščajo.

Zakaj je treba rokave, mrtvice, mokrotne travnike ... revitalizirati?

Počasi tekoče nižinske vode na zunanji strani tečejo nekoliko hitreje in imajo zato več moči za bočno erozijo. Zaradi tega voda spodjeda zunanji breg, struga se prestavlja vse bolj navzven. Včasih voda prebije ozek vrat okljuka in steče po krajši poti. Tako nastanejo stranski rokavi reke, če imajo seveda prostor za vijuganje. A stranski rokavi niso stalni, po določenem času se izsušijo. Na drugem mestu nastajajo novi rokavi, saj gre za naravni dinamični proces reke. "Ker so brežine reke Mure utrjene, reka ne more več vijugati in teče po ustaljeni strugi. Povečala se je hitrost toka reke, kar povzroča poglabljanje rečne struge," so razložili na ZRSVN. Obnovljeni rokavi bodo zato pripomogli k ohranjanju življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, ki so v evropskem in svetovnem merilu vedno bolj ogroženi.

Podobno je z mrtvicami. Za svoj nastanek, obstoj in izginjanje potrebujejo naravno rečno dinamiko, ki je posledica stalnega spreminjanja toka reke. "Mrtvica nastane iz okljuka matične struge reke ali stranskega rokava, začetek in konec okljuka se počasi zasipava, tako da ostane brez stika s tekočo vodo. Za nastanek potrebujejo več desetletij. So izjemno pomemben življenjski habitat mnogim rastlinskim in živalskim vrstam, ki za svoj obstoj potrebujejo stoječo vodo. Žabe, pupki, urhi, hrošči, kačji pastirji, rumeni blatnik, plavajoči plavček in mešinka so samo nekatere vrste, ki potrebujejo mrtvice za svoj obstoj," so izpostavili na ZRSVN. 

Ob tem so še poudarili, da so mrtvice zaradi regulacije reke in preprečitve možnosti poplavljanja postale eden najbolj ogroženih obvodnih habitatov. Ogrožajo jih tudi človeški dejavniki, kot so zasipavanje in osuševanje za pridobitev kmetijskih površin. 

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki so naravovarstveno pomembni življenjski prostori, ki ponujajo dom velikemu številu redkih in ogroženih vrst, kot so metulji travniški postavnež, strašničin in temni mravljiščar ter ptici smrdokavra in prepelica. So travniki, ki uspevajo na hranljivih tleh in so košeni enkrat ali dvakrat letno. "S pretiranim gnojenjem in prepogostimi ter prezgodnjimi košnjami postajajo vse bolj ogroženi, površine se zelo hitro spreminjajo v vrstno revne intenzivne travnike oziroma njive. Njihov obstoj postaja ogrožen tudi zaradi opuščanja rabe, kar vodi do zaraščanja," so opozorili strokovnjaki z ZRVSN.

Projekt se konkretno nanaša na 12 živalskih vrst

S projektnimi ukrepi se bo življenje izboljšalo kačjim pastirjem (kačji potočnik in dristavični spreletavec), dvoživkam (panonski pupek, veliki pupek, hribski urh in nižinski urh), hroščem (močvirski krešič, škrlatni kukuj in ovratniški plavač), sesalcem (bober in vidra) ter ptičem (srednji detel). 

Da si lažje predstavljamo, si poglejmo primer dristavičnega spreletavca. Življenjsko je vezan na nekaj starih mrtvic ob spodnjem toku reke, predvsem v okolici Petišovcev. Izguba življenjskega prostora zaradi izginjanja mrtvic je ključna grožnja obstoju vrste na območju. "Zaradi utrjenosti struge reke Mure na večini njenega toka namreč nove mrtvice ne nastajajo že desetletja, obstoječe pa so podvržene kopnenju, ki je še pospešeno zaradi upadanja nivoja podtalnice. Zato je nujno, da se mrtvice obnavljajo in tako še naprej nudijo dom tem danes zelo redkim kačjim pastirjem," so poudarili na ZRVSN.

Številnim rastlinskim vrstam grozi izguba življenjskega prostora

Projekt se ob tem osredotoča na tri naravovarstveno pomembne habitatne tipe: nižinske ekstenzivno gojene travnike, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter obrečne hrastovo-jesenovo-brestove gozdove. Vse vrste so kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Mura in jim grozi izguba življenjskega prostora in slabšanje pogojev za življenje, kar je posledica posegov v naravno rečno dinamiko, so zatrdili na ZRVSN.

Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja se pojavljajo ob vodotokih in mokrotnih dolinah. V slabem stanju ohranjenosti so predvsem na območju mejne Mure z Avstrijo, saj je na tem delu reka najbolj regulirana. "Te združbe za svoj nastanek potrebujejo gola tla, kakršna ostanejo po dolgotrajnih poplavah oziroma so posledica premikanja rečne struge. Predvsem slednji proces je bil na Muri najpomembnejši naravni proces, ki vpliva na nastanek in pomlajevanje omenjenega habitatnega tipa. K slabšanju stanja dodatno prispeva še vdor tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (na primer: japonski dresnik, žlezava nedotika, robinja, amerikanski javor), ki onemogoča rast avtohtonim drevesom," so navedli razloge strokovnjaki z ZRVSN.

Nova delovna mesta za biologe, hidrologe, gozdarje, gradbenike, turistične delavce ... 

Projekt ne bo pomagal zgolj naravi, ampak tudi ljudem, ki bodo zaradi njega dobili službe. Zaposlovali bodo namreč v vseh institucijah, ki so vključene vanj, so zatrdili na ZRVSN: "Aktivnosti so sestavljene iz vodarskih, gozdarskih in interpretacijskih aktivnosti, za kar bodo zaposleni strokovnjaki iz omenjenih področij. Službo bodo dobili biologi, hidrologi, strokovni sodelavci s področja gozdarstva, gradbeništva, prava, opravljanja kadrovskih storitev in računalniških znanosti, grafični oblikovalci in tiskarji."

Projekt predvideva tudi izgradnjo informacijskih centrov, kar pomeni, da bodo priložnost dobili tudi turistični delavci. Po končanem projektu pa bodo na vrsti občine, da bodo prepoznale potencial in v svoje razvojne programe vključile nova delovna mesta. "Enako velja za spremljajoče dejavnosti – trgovino, prodajo lokalnih izdelkov, gostinstvo ..." računajo na ZRVSN, na kaj vse bo vplival najobsežnejši revitalizacijski projekt Mure do zdaj.